Franja

nympholepsy [nimfəlepsi] samostalnik
medicina ekstaza ob želji za nedosegljivim

nymphomanie [nɛ̃fɔmani] féminin norenje za moškimi

oar¹ [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla!

oarlock [ɔ́:lɔk] samostalnik
veslina, luknja za veslo

oast [óust] samostalnik
sušilnica za hmelj, hmeljnica

obalàrina ž obalnina, pristojbina za uporabo obale v pristanišču

Obdachlosenasyl, das, zavetišče za brezdomce

Obdachlosenfürsorge, die, skrb za brezdomce

obdeloválnica ž odjeljenje, odeljenje za obradu: obdelati odlitke v -i

obelisk [ɔ́bilisk] samostalnik
arhitektura obelisk; znamenje za ponarejenost v starih rokopisih
tisk križec, ki opozarja na pripombo na koncu strani

obelus [ɔ́biləs] samostalnik (množina obeli)
znamenje za falzifikat v starih rokopisih
tisk križec, ki opozarja na pripombo na koncu strani

obeshrániti obèshrānīm vzeti komu sredstva za preživljanje: zašto si zemlju založio? Ruku desnu neka odsiječe otuditelj što obeshrani zemljom svoje

obi [óubi] samostalnik
širok pas za kimono; vrsta afriške maglje

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.

obíći òbīdēm, oni òbīdū, obídi, obídoh ȍbāde, obìšao obìšla
1. obiti, obhoditi: obići grad, kuću; tri puta obidoše crkvu trikrat so šli okrog cerkve
2. priti naokoli: skazaljka na časovniku obišla je cio krug
3. obiti, izogniti se: smrt ni tebe neće obići
4. obiti, priti za hrbet: obići neprijatelja u ratu
5. pregledati, obhoditi: obići granicu, počasnu četu
6. obiskati: obići prijatelja; obišlo me zlo
7. izpustiti, ne vzeti v poštev: ovo pitanje je obišao
8. pokusiti, poskusiti: uzmi dvije smokve, nikad ovakvih nisi obišao; obide vodu da vidi je li vruća

obigrávati -ìgrāvām
1. plesati, skakljati naokrog: psetance obigrava oko mene
2. hoditi naokrog, obiskovati koga in prosjačiti za kaj: obigravati mnoge kuće u gradu; obigravati tude pragove prosjačiti okrog tujih pragov; obigravati koga za što

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

obirálen -lna -o za branje: -a posoda, -i stroji

obirálnik m sprava za branje voća: obirati jabolka z -om

obiskoválnica prostorija za primanje posjeta, poseta