Franja

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca

lointain, e [lwɛ̃tɛ̃, ɛn] adjectif oddaljen, daljnji; masculin daljava, oddaljenost; ozadje

au lointain dans le lointain v daljavi, daleč proč
se perdre dans le lointain (figuré) daleč vstran kreniti, oddaljiti se od téme

loj [ó] moški spol (-a …) das Rinderfett, der Talg, der Rindertalg
umazan od loja talgig

lolium² -iī, n (prim. skr. lōlati premikati se sem in tja, nihati, sl. ljuljka = hr. ljȗlj = stvnem. lolli = nem. Lolch; rastl. ljuljka in blèn sta imenovani po „zazibavajočem“, tj. omotičnem učinku svojega strupenega semena) bot. ljuljka, poseb. omotna ljuljka, pijanka (Lolium temulentum Linn.), nadležen poljski plevel, katerega uživanje je po mnenju starodavnikov škodljivo za oči: Enn., H., Plin., infelix l. V., careant loliis oculos vitiantibus agri O., od tod lolio victitare Pl. živeti od ljuljke in zato imeti slabe oči.

Lollius 3 Lólij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Lollius Paullīnus (Maximus) Mark Lolij Pavlin (Maksim), konz. l. 21, l. 16 propretor v Galiji (kjer so ga ob Renu porazili Germani), Avgustov ljubljenec in vzgojitelj njegovega vnuka Gaja, s katerim je na Avgustovo povelje l. 2 šel v Azijo; prijatelj Horacija, ki mu je posvetil odo (Carm. 4, 9), njegovemu sinu pa dve poslanici (Epist. 1, 2 in 18): H., Vell., Plin., T., Suet.

2. Lollia Lólija, soproga Avla Gabinija, Cezarjeva ljubimka: Suet.

3. Lollia Paulīna Lólija Pavlína, druga soproga cesarja Kaligule, ki jo je zavrgel, pozneje ljubimka cesarja Klavdija; l. 49 po Kr. jo je dala umoriti Agripina: T., Suet. — Od tod adj. Lolliānus 3 Lólijev: Loll. clades T., Suet.

lomiti¹ (lómim) zlomiti

1. brechen; ven: ausbrechen, herausbrechen; veje ipd.: abbrechen

2. tipografija stavek: umbrechen, den Umbruch machen

3.
lomiti roke figurativno die Hände winden
lomiti se v krčih: sich in Krämpfen winden
lomiti se od smeha sich krumm lachen, einen Lachkrampf bekommen
lomiti si jezik (težko govoriti) sich die Zunge verrenken

4.
figurativno lomiti kopja z eine Lanze brechen mit
sila kola lomi Not kennt kein Gebot, Not bricht Eisen

lomíti (lómim)

A) imperf. ➞ zlomiti

1. spezzare, spaccare, frangere (le onde)

2. contorcersi:
spet ga lomi božjast si contorce in convulsioni epilettiche
impers. gledalce je kar lomilo od smeha gli spettatori si sbellicavano dalle risa

3. essere sconvolto:
jeza, togota ga lomi è sconvolto dall'ira, dalla rabbia

4. tisk. impaginare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lomiti kruh spezzare, sbocconcellare il pane
lomiti prste, roke (od nestrpnosti) torcersi le mani
lomiti si zobe pri rompersi i denti in
lomiti lan granulare il lino
fiz. lomiti svetlobo rifrangere la luce
lomiti usnje irruvidire il cuoio

B) lomíti se (-ím se) imperf. refl.

1. spezzarsi

2. pren. piegarsi, chinarsi:
lomiti se od smeha sbellicarsi dalle risa

3. (biti ostro ukrivljen) curvarsi, girare (bruscamente)

4. fiz. rifrangersi:
svetloba se lomi la luce si rifrange
ob tujem izrazu se mi je lomil jezik alle prese col forestierismo farfugliavo
lomiti se po kamenju arrancare sui sassi

long-fleld [lɔ́ŋfi:ld] samostalnik
šport igrišče za metalcem (kriket)

long-fleld off položaj daleč desno od metalca
long-fleld on položaj daleč levo od metalca

longinquitās -ātis, f (longinquus)

1. krajevno
a) prostorna daljava, dalj(a), dolgost, dolžina: itineris T., viae Fl., corporis Gell.
b) krajevna oddaljenost, odročnost: in iis enim sum locis, quo … propter longinquitatem … tardissime omnia perferuntur Ci. ep., l. regionum T.

2. časovno
a) dolgost, dolgotrajnost, dolžina (časa): aetatis Ter. visoka starost, priletnost, medicinam adfert longinquitas et dies Ci., nihil est, quod non longinquitas temporum efficere possit Ci., voluptatem crescere longinquitate Ci., temporis longinquitatem timebat C., qui … longinquitate potestatis dominantem intra sex mensum et anni coëgisset spatium L.
b) dolgotrajnost, dolgo trajanje: dolorum Ci., ex morbi longinquitate recreatus Ci. od dolgotrajne bolezni, l. belli L.

longinquus 3 (iz longus z obrazilom *-n̥ku̯o-, kot pri prop-inquus = gr. -απός, npr. ποδ-απός, ἀλλοδ-απός)

I. prostorsko in krajevno:

1. dolg, daljen, širen, prostran, obsežen: linea Plin., amnes T. z dolgim tokom, aequora Cl., oculorum acies Gell. daljnovidnost; subst. n. pl.: longinqua contueri Plin. daljnoviden biti. Klas. le

2. daljen = oddaljen, odročen: Lacedaemon Ci., ex locis tam longinquis Ci., regio C., ex longinquioribus locis C.; subst. n.: e(x) longinquo Sen. ph., Plin. od daleč, iz daljave; v pl.: saturi longinqua Tarenti V. daljne (oddaljene) tarentske loke, longinqua imperii T. oddaljeni deli cesarstva, longinqua sectari Plin. iun. stremeti za oddaljenimi stvarmi; enalaga: l. cura L. skrb za oddaljene stvari, legatio tam l. L. tako daleč poslano, vulnera Lucan. od daleč dobljene, bella Iust. z daljnim narodom.

3. daleč stran, zunaj, v daljnih krajih, v tujini bivajoč ali stanujoč, zunanji, inozemski, tuj: homo alienigena et longinquus Ci., externus hostis atque longinquus Ci., l. nationes, longinquiores civitates C., quod longinqua eoque ignotior gens erat L., piscis O.

4. drug, tuj = v nobeni zvezi (povezavi) s kom; kot subst. m. pl. drugi, tujci = sorodstveno nepovezani: in longinquos, in propinquos (sorodnike), in alienos (tujce), in suos (svojce) irruebat Ci. —

II. metaf. časovno:

1. dolg: in longum tempus differre Ci. za dolgo odložiti (odlagati), tempus longinquius N., spes l. T. daljnosežno.

2. dolg = dolgotrajen: dolor, observatio Ci., consuetudo, oppugnatio C., morbus L., militia L., T., victoria L., amor Pr., febres Plin.

3. star, starinski, starodaven: monumenta Plin. — Od tod adv.

1. longinquē
a) daleč, daleč proč: l. ab domo bellum gerere Enn. ap. Non., longinquius … absit Gell.
b) starinsko, po starem, staroveško: longinque scribere Fr.

2. adv. abl. n. sg. longinquō dolgo (časa): l. abesse, l. absens Dig.

3. adv. acc. sg. n. longinquum dolgo: l. loqui Pl. na dolgo in široko.

lontananza f

1. oddaljenost:
in lontananza od daleč

2. odsotnost

lontananza ženski spol oddaljenost, daljava; razgled, panorama

en lontananza v daljavi; od daleč

lontano

A) agg.

1. daljen, daleč ležeč, oddaljen

2. odsoten

3. pren. daljen:
lontano parente daljni sorodnik
alla lontana daljno, bežno

4. pren. različen, drugačen, daleč narazen:
essere ben lontano dalla perfezione biti vse prej kot popoln

5. pren. nejasen, nedoločen

B) avv.

1. daleč:
andare lontano pren. biti uspešen
tenere lontano qcn. izogibati se koga

2.
lontano da, di od daleč

look to neprehodni glagol
paziti na kaj, kazati na kaj

look to it that pazi, da; glej, da
it looks to acquittal kaže na oprostilno sodbo
to look to s.o. for pričakovati kaj od koga, računati na koga

lòpata ž lopata: kopati -om; lopata na vodeničnom točku; kad lopata zazvoni nad glavom ko bo prišla smrt; dok ih lopata ne razdvoji dokler ju ne bo smrt ločila; biti nekome metla i lopata biti izkoriščan od koga

lōrārius -iī, m (lōrum) jermenar; od tod bičar, bičalec, kaznovalec, ustrahovalec, strahonja, ki je sužnje bičal in ustrahoval z jermenovko: Pl. (kot ena od nastopajočih oseb), itaque hi sequebantur magistratus, tamquam in scaenicis fabulis qui dicebantur „lorarii“, et quos erant iussi, vinciebant aut verberabant Gell.

lord¹ [lɔ:d] samostalnik
gospodar, vladar (of)
figurativno mogočnik, velikaš, magnat
zgodovina fevdni gospod
poetično & šaljivo soprog, mož; lord (član angl. Zgornjega doma)
poetično posestnik
astronomija dominanten planet

Lord lord (član angl. višjega plemstva od barona do vojvode, naslov za mlajšega sina vojvode ali markiza), naslavljanje nekih angl. dostojanstvenikov
the Lord bog
our Lord Kristus
Lord's prayer očenaš
Lord's supper evharistija zadnja večerja, obhajilo
Lord's day gospodov dan, nedelja
Lord's table oltar; zadnja večerja, obhajilo
the lords of creation človeštvo; šaljivo krone stvarstva, možje
her lord and master (ali mate) njen mož
to live like a lord gosposko živeti
drunk as a lord pijan ko krava
to act the lord vesti se ko lord
to swear as a lord preklinjati ko Turek
House of Lords Hiša lordov, angl, Zgornji dom
Lords Commissioners visoki predstavniki angl. vlade
Lord Chancellor angl. vrhovni sodnik
Lords of the Admiralty ministrstvo mornarice
Lords of the Treasury finančno ministrstvo
First Lord minister
Lord Mayor londonski župan
Lord Privy Seal varuh kraljevega pečata
lords spiritual škofje, člani Zgornjega doma
lords temporal ostali lordi v Zgornjem domu
Lord Justice sodnik prizivnega sodišča
Lord Protector lord protektor, vzdevek Oliverja Cromwella

lōrīca -ae, f (lōrum)

1. po Varr. najprej kožnat (usnjen) naprsni oklep (naprsnik), pozneje tudi prevlečen z bronastimi luskinami; ko so se uveljavili galski, iz železnih obročkov spleteni oklepi, tudi: železna srajca, (naprsni) oklep (thorax = železna ali bronasta oprava, ki sega od vratu do mednožja = železen ali bronast oklep): V., L., Cu. idr., loricae thoracesque L. naprsniki in železni oklepi, l. lintea N., Suet. platnen (= iz več plasti platna), „prešit“ naprsnik, serta N. verižna srajca, ferrea T. železen naprsnik; libros … mutare loricis H. knjige … zamenjati z orožjem.

2. metaf.
a) doprsni zid, parapét, prsobran na zidovih, nasipih idr.: Fl., Amm., testacea Vitr., pinnae loricaeque ex cratibus attexuntur C., perpetua lorica obducta Cu., fossam loricamque contexens T.
b) ograja, ograda, plot: Amm., iam domus eorum extremam loricam perveneramus Ap.
c) omet, belež, belilo (na poslopjih): supra loricae ex calce et arena inducantur Vitr., loricae ostiorum fenestrarumque Plin.
d) trup: nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

lors [lɔr] adverbe tedaj

dès lors od tedaj
dès lors que kakor hitro
lors de (son départ) ob (njegovem odhodu)
pour lors za tedaj, za ta primer
lors même que tudi če

los

1. (nicht fest, nicht angebunden) Schleife usw.: razvezan; Knopf: odtrgan, odpadel; der Hund ist los pes se je odtrgal/ni privezan

2. los sein etwas Unerwünschtes: wir sind es los znebili smo se (ga), otresli smo se (ga); (verloren haben) ne imeti več

3. nichts los sein ne biti nič posebnega; hier ist nichts los tu se nič ne dogaja; hier ist viel los tu se veliko dogaja; was ist los? kaj pa je/kaj se je zgodilo; was ist mit dir los kaj je s teboj; mit mir ist heute nichts los z menoj danes ni nič; der Teufel ist los pravi hudič je/vrag vedi, kaj še bo

4. Los! Gremo!/Dajmo!, Sport Start!; los von historische Bedeutung, Geschichte proč od; (losgegangen, losgefahren usw.) proč