Franja

salebra -ae, f (salīre) večinoma v pl.

1. jamasto (kotanjasto, gručavo, hrapavo) mesto na poti ali cesti, hrapavina, grb(av)ína: PR., COL., MART. idr., qui queritur salebras H.; metaf.: senile guttur salebris spiritus gravavit VAL. MAX. neenakomerno pojemanje sape.

2. klas. le pren.
a) o govoru negladkost, hrapavost, trdost, spotikljaj, spotika, težava, napaka: MART. idr., (sc. Herodotus) sine ullis salebris ... fluit CI. brez spotike, gladko, haeret in salebra (sc. oratio) CI. (ob)tiči na spotikljaju, in salebras incĭdere CI. zaiti (zabresti) v težave.
b) brevis tristitiae salebra VAL. MAX. lahek oblak.

saler [sale] verbe transitif (na)soliti, osoliti; figuré, populaire zahtevati zasoljeno, poprano, visoko ceno (quelque chose za kaj); občutno, ostro kaznovati

saler la note zasoliti račun
saler le client predragó prodati kupcu
saler la soupe, la viande soliti juho, meso
le tribunal l'a salé sodišče ga je ostro kaznovalo

saleté [salte] féminin umazanost, umazanija, nesnaga, nesnažnost; figuré kvanta; familier grdobija; grdo, objestno, nemoralno dejanje; iztrebek, drek; populaire prostitutka

le chien a encore fait ses saletés dans la cuisine pes se je spet podelal v kuhinji

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

Sálomon Salomon moški spol

Salamonovi izreki les Proverbes de Salomon
Salomonova knjiga modrosti le Livre de la Sagesse
Salomonova Visoka pesem le Cantique des cantiques

salon [salɔ̃] masculin salon, sprejemnica; boljša soba; (umetnostna) razstava; pluriel mondena družba

Salon de l'Agriculture, des Arts ménagers, de l'Automobile poljedelska, gospodinjska, avtomobilska razstava
salon de beauté, de coiffure kozmetični, frizerski salon
salon fumoir kadilnica (soba)
salon de thé čajnica
le Salon des indépendants umetnostna razstava neodvisnih (umetnikov slikarjev)
salon-salle à manger jedilnica
salon d'attente čakalnica (pri zobozdravniku ipd.)

salón salon moški spol

frizerski, brivski salon salon de coiffure
lepotni salon institut moški spol de beauté
modni salon salon de mode(s)
primeren za salon (figurativno) qui peut être reçu (ali présenté) dans le monde, familiarno présentable, sortable

salpêtre [salpɛtrə] masculin soliter; histoire smodnik; figuré, familier živahna oseba

salpêtre du Chili čilski soliter
vif comme le salpêtre živ kot živo srebro

salsa

1. f kulin. omaka:
salsa di pomodoro, piccante, tartara paradižnikova, pikantna, tatarska omaka
salsa di S. Bernardo šalj. lakota
cucinare qcs. in tutte le salse prikazati kaj v vseh mogočih različicah

2. f geol. blatni vrelec

salsa ženski spol omaka, juha; figurativno zabela; zdrava pamet; draž, ljubkost

salsa clara (espesa) redka (gosta) omaka
salsa mayonesa, salsa mahonesa majoneza
salsa de pepinos kumarična omaka
salsa de tomate paradižnikova omaka
le pusieron hecho una salsa pošteno so ga pretepli
tener salsa bistroumen (dovtipen, zvit) biti

salsiccia f (pl. -ce)

1. kulin. klobasa; pečenica:
polenta e salsiccia polenta s klobaso
fare salsiccia, salsicce di qcn. pren. pog. prešteti komu kosti; koga prebutati
legare la vigna con le salsicce pren. živeti v izobilju

2. gradb. fašina (za utrjevanje bregov)

saltar (pre)skočiti, naskočiti; obrejiti; poskakovati, skakljati, odskočiti; razleteti se, póčiti; v oči pasti; razjeziti se; planiti na

saltar las muelas a alg. komu zobe izbiti
saltar una zanja skočiti čez jarek
saltar al agua (de cabeza) na glavo skočiti v vodo
saltar a la cuerda skakati čez vrv
eso salta a la vista (ali a los ojos) to pade v oči, to je jasno
saltar de odskočiti
saltar de alegría od veselja skakati
saltar en pedazos na kose se razleteti
saltar en tierra stopiti na kopno
saltar por aros skozi obroče skakati
saltar por encima de a/c preskočiti kaj
saltar por la ventana skozi okno skočiti
hacer saltar v zrak pognati, razstreliti
(hacer) saltar la banca banko razbiti (pri igri)
andar a la que salta (fig) na slepo srečo iti
estar al que salta (ali salte) (pop) nobenega ženina ne najti (dekle)
¡te van a saltar los sesos! glavo ti bo razneslo! (od premišljevanja ipd.)
saltarse la tapa de los sesos (de un pistoletazo) pognati si kroglo v glavo
saltar(se) un renglón preskočiti vrstico
los ojos se le saltaban de las órbitas oči je izbuljil od začudenja
las lágrimas se le saltan de los ojos solze mu stopijo v oči

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

salud ženski spol zdravje, dobro počutje; blaginja; zveličanje

casa de salud blaznica
certificado de buena salud zdravniško spričevalo
nocivo (ali perjudicial) a la salud škodljiv zdravju
rebosante de salud, en plena (ali sana) salud kipeč od zdravja, zdrav ko riba
beber a la salud (de) nazdraviti komu
estar con salud, estar bien de salud, tener (buena) salud zdrav biti, dobro se počutiti
estar con mediana salud ne se posebno dobro počutiti
gastar salud (pop) dobro se počutiti, zdrav biti
tener poca salud bolehati, hirati
vender salud (fig) kipeti od zdravja
¡salud! na zdravje!
¡a su salud! na Vaše zdravje
¿cómo está de (ali cómo le va) su salud? kako kaj (Vaše) zdravje?
¿cómo va su (ali esa) salud? kako je z (vašim) zdravjem?
¡tenga V. mucha salud! ostanite zdravi!
¡muchas saludes! mnogo pozdravov

saluer [salüe] verbe transitif pozdraviti; salutirati (vojaško pozdraviti); figuré veseliti se (quelque chose česa); marine pozdraviti s pozdravnimi streli

se saluer pozdraviti se (eden drugega)
saluer un ami de la main z roko pozdraviti prijatelja
saluer quelqu'un à son arrivée pozdraviti koga ob njegovem prihodu
saluer par des applaudissements, par des sifflets pozdraviti koga s ploskanjem, z žvižgi
(religion) dire deux «je vous salue» zmoliti dve češčenimariji
saluer quelqu'un comme ..., saluer en lui ... pozdraviti, počastiti koga kot ...
saluer quelqu'un comme le précurseur de l'impressionisme pozdraviti koga kot predhodnika impresionizma
ils ne se saluent plus depuis longtemps že dolgo se večne pozdravljata (pozdravljajo)

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)

salūtātrīx -īcis, f (fem. k salūtātor) pozdravljalka, le atrib. = pozdravljajoča, pozdravljalna: pica MART., charta MART. pozdravno pismo; occ. = poklanjajoča se: turba IUV.

salvare

A) v. tr. (pres. salvo)

1. rešiti, reševati:
salvare un naufrago rešiti brodolomca
salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

2. obvarovati:
la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
salvare la porta šport ubraniti gol

3. nareč. shraniti

B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

1. rešiti, reševati se:
si salvi chi può! reši se, kdor more!
salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

2. zateči, zatekati se

3. zavarovati, zaščititi se pred

4. relig. odrešiti se, zveličati se