goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire
gorí! fire!
kje gorí? where is the fire?
to ne gorí that does not burn
vžigalica ne gorí the match does not strike
goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
hiša gorí the house is on fire
v mestu gorí there is a fire in town
začeti goréti to catch fire
tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off
Zadetki iskanja
- goréti arder; estar en llamas
gori! ¡(al) fuego!
gorí hay un incendio
luč gori la luz está encendida
goreti od nestrpnosti arder (ali consumirse) de impaciencia
goreti za šah rabiar por el ajadrez - gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi
gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora - Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod
1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.
2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN. - góri arriba; en la parte superior ; (v višini) en lo alto
tu (tam) gori ahí (allí) arriba
gori omenjeni arriba mencionado (ali citado ali indicado), susodicho, antes citado - gorívo combustible(s) moški spol, (množina) , (v motorjih) carburant moški spol
(fizika) atomsko ali nuklearno gorivo combustible nucléaire
oskrba z gorivom approvisionnement moški spol en combustibles - gorjé pena f ; aflicción f ; desgracia f
gorje! ¡ay!
gorje meni (tebi, njemu)! ¡ay de mí (de ti, de él)!; ¡pobre (ali desgraciado) de mí (de ti, de él)!
gorje premaganim! ¡ay de los vencidos! - gorniški pridevnik
(o planinstvu ali alpinizmu) ▸ hegymászógorniški film ▸ hegymászókról szóló filmgorniški tabor ▸ hegymászótáborgorniški klub ▸ hegymászóklubgorniška oprema ▸ hegymászó-felszerelésPovezane iztočnice: gorniški čevlji - górnji, gorénji supérieur, de dessus; plus haut
Gornja zbornica (v Angliji) la Chambre haute (ali des lords) - górski mountainous; mountain; alpine
górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway - gôrski de montagne(s), montagneux
gorska bolezen mal moški spol des montagnes
gorska cesta route ženski spol de montagne
(mitologija) gorski duh, škrat génie (tutélaire) de la montagne, gnome moški spol
gorski greben arête ženski spol d'une montagne
gorska reševalna služba secours moški spol en montagne
gorska tura randonnée ženski spol (ali excursion ženski spol) en montagne
gorski vodnik guide moški spol de montagne
gorski zrak air moški spol de la montagne - gosák gander
kar je dobro za gos (ali za enega), je dobro za gosáka (ali za drugega) what's sauce for the goose is sauce for the gander - gósji goose(-); (of) goose
gósja mast goose fat, goose grease
gósja jetrna pašteta goose-liver pâté
gósji (pruski paradni) korak goose step
gósja trava goose grass, cleavers
gósje pero (za pisanje) quill pen, quill
gósja pečenka roast goose
v gósjem redu in Indian file, in single file
iti v gósjem redu to walk in single (ali Indian) file - gósji d'oie
gosja pečenka rôti moški spol d'oie, oie ženski spol rôtie
gosja jetrna pašteta pâté moški spol de foie d'oie (ali gras)
v gosjem redu en file indienne, à la queue leu leu - goskica samostalnik
1. (mladič; majhna gos) ▸ kisliba [mladič] ▸ kis liba [majhne rasti] ▸ libácska
V kurniku za hišo ima gos in gosaka z dvema goskicama. ▸ A ház mögötti tyúkólban van egy liba és egy gúnár két kislibával.
2. izraža negativen odnos (nepreudarna, nespametna ženska) ▸ libácska
Zanj sem samo goskica, ki tako ali tako nič ne ve. ▸ Buta kis liba vagyok számára, aki semmit sem tud. - gósli violon moški spol
na gosli igrati jouer au (ali sur le) violon - gospel [gɔ́spel] samostalnik
evangelij
gospel truth sveta resnica
gospel oath prisega na biblijo
to take for (ali as) gospel imeti za sveto resnico - gospód (nagovor brez imena) sir; (nagovor s priimkom) Mr. (= Mister) Brown, (za priimkom na naslovu pisma) Esquire ali Esq.
gospód Ta-in-Ta Mr. So-and-So
Spoštovani gospód! (v pismu) Dear Sir
da, gospód yes, sir
gospodje! gentlemen!
gospe in gospódje! Ladies and Gentlemen!
biti sam svoj gospód to be one's own man (ali master); to stand on one's own feet
igrati velikega gospóda to pose as a fine gentleman (ali pogovorno a swell, one of the nobs); to put on airs, to give oneself airs, to ape one's betters
Gospod (bog, religija) Lord
v Gospodu zaspal asleep in the Lord
fevdalni gospód zgodovina feudal lord, seigneur, seignior - gospód monsieur moški spol , seigneur moški spol , maître moški spol
gospod predsednik (direktor, profesor) monsieur le président (le directeur, le professeur)
vaš gospod oče monsieur votre père
zemljiški gospod seigneur moški spol
spoštovani gospod! (v pismu) Monsieur
biti sam svoj gospod être son propre maître, être indépendant
igrati velikega gospoda faire le (ali jouer au) grand seigneur - gospód señor m ; caballero m
gospod Anton don (Don) Antonio
gospod profesor señor profesor
gospod predsednik señor presidente
vaš gospod oče su señor padre
gospod in gospa López los señores de López
gospe in gospodje! ¡señoras y señores!
spoštovani gospod! (v pismu) muy señor mío (ali nuestro)
dragi gospod (v pismu) señor mío y amigo
biti sam svoj gospod ser independiente; no depender de nadie
igrati gospoda hacer el señor
igrati velikega gospoda darse aires de gran señor