Franja

nuci-frangibulum -ī, n (nux in frangere) klešče za orehe, „orehotrlec“, šalj. = zob: Pl.

Nudelbrett, das, deska za valjanje testa

Nudelteig, der, testo za rezance

nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
c'est un homme nul (on) je prava ničla
nulle part nikjer
nul et non avenu (juridique) neveljaven
testament masculin nul neveljavna oporoka
élève nul nesposoben dijak
être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
faire match nul (sport) igrati neodločeno
déclarer nul proglasiti za neveljavno
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini

nūlli-ficō -āre -āvī (nūllus in facere) za nepomembno šteti, malo čislati, ne čislati, ne spoštovati, ne ceniti, malo (nizko) ceniti, zaničevati, omalovaževati, podcenjevati: Eccl.

nullismo m

1. nihilizem

2. nesposobnost za delovanje; jalovost

numéroteur [-tœr] masculin žig ali štampiljka za oštevilčenje ali paginiranje

nummulārius 3 (nummulus) k menjavi denarja sodeč, za menjavo denarja, menjalen: mensa Dig. Od tod subst.

1. nummārius -iī, m
a) denarni, menični mešetar: Mart., Suet., Paul. (Dig.), Ulp. (Dig.), Ambr., Vulg.
b) novčni nadzornik, denarni kontrolor, tj. uradnik, ki je preizkušal srebro, preden se je kovalo: Petr.

2. nummulāria -ae, f (sc. ars) novčna, denarna umetnost: Isid.

nūncupātiō -ōnis, f (nūncupāre)

1. izrekanje, zlasti javno in slovesno izrekanje zaobljub, molitev, stalnih besedil: solemnis n. votorum L. (za časa cesarjev), votorum nuncupatio Suet. ali nuncupationes votorum T. izrekanje, objava (objave) zaobljub za cesarjevo blaginjo, izrekanje voščil, čestitanje, nuncupationes sollemnium verborum Val. Max. izgovarjanje slovesnega besedila (pri posvetitvi kakega svetišča); occ.
a) imenovanje (postavitev, določitev) za dediča: Suet., Icti.
b) posvetilo kake knjige: Plin.

2. imenovanje, meton. ime, naziv, naslov: Col., Ap., Aus., Iulianus ap. Aug.

nurse² [nə:s]

1. prehodni glagol
dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
figurativno gojiti (čustva)
figurativno podpirati (umetnost)
figurativno božati, gladiti, razvajati

2. neprehodni glagol
sesati (otrok); biti negovalec, -lka

to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
to nurse a glass of wine počasi srkati vino
to nurse one's constituency pridobivati si volivce

nursery-rhyme [nə́:səriraim] samostalnik
pesmica za otroke

nūsquam, adv. (iz ne-ūsquam)

1. nikjer: L., V. idr., inhiat, quod n. est Pl. hlasta po nič(es)u, n. gentium Ter. ali n. loci Gell. nikjer na svetu, sive est illa scripta uspiam sive nusquam Ci., n. alibi Ci., n. non Ci., Plin. povsod; n. esse ne bi(va)ti, biti proč: Suet., Dig., fides tua n. erat Ci., ergo nunc sodalis Dama n. est? H. torej tovariša Dame ni nikjer več; evfem. = torej je tovariš Dama umrl?; occ. pri glagolih gibanja
a) od nikoder: Athenienses … auxilium n. nisi a Lacedaemoniis petiverunt N., ut n. ventum aut abitum … putetur Corn.
b) nikamor: Kom., Corn., finibus provinciae n. excessi Ci. ep., ut Sulla n. eum ab se dimitteret N., renuntia ergo … n. inde Gallos longius vestigium moturos L., n. nisi in patriam vestigium esse moturos Cu.

2. metaf.
a) ob nobeni priložnosti, v nobeni stvari, nikoli, nikdar: n. equidem quicquam deliqui Pl., praestabo sumptum n. melius poni posse Ci. ep., cum scirem ita maiores locutos esse, ut n. nisi in vocali aspiratione uterentur Ci., n. culpā male rem gessit N., n. minus quam in bello eventus respondent L., n. abero V., n. cunctabundus, nisi cum in senatu loqueretur T.
b) za nič, za nobeno stvar: ut ad id omnia referri oporteat, ipsum autem n. Ci., Salii flaminesque n. alio quam ad sacrificandum … relinquantur L., pars altera … n. alio natam quam ad serviendum putet L.

Nußknacker, Nussknacker, der, hrestač, klešče za orehe

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

nutcracker [nʌ́tkrækə] samostalnik
(tudi množina) klešče za orehe
zoologija hrestač (ptič)

nutpick [nʌ́tpik] samostalnik
nožek za čiščenje orehov

nūtrīcius 3 (nūtrīx)

I. adj. doječ, goječ, vzrejajoč: Arn., sinus Col. dojniško krilo, naročje dojilje, pastor Varr. —

II. subst.

1. nūtrīcius -iī, m prehranjevalec, redník, rejník, vzgojitelj: Faustulus n. Varr., Pothinus, n. pueri C., Ganymedes eunuchus, n. suus Aur.; metaf.: hic (sc. favonius) … adflatu nutricium exercebit Plin. bo za rednika, bo redilno vplival.

2. nūtrīcia -ae, f dojilja, dojka, dojníca, redníca, rejníca, vzgojiteljica: Hier.

3. nūtrīcium -iī, n
a) dojitev, prehranjevanje, reja, vzgoja: Sen. ph.; v pl.: Arn.
b) v pl. dojnína, plačilo za rejo, plačilo za vzgojo: Ulp. (Dig.).

nutritionist [nju:trišənist] samostalnik
strokovnjak za prehrano

nutrizionista m, f (m pl. -ti) strokovnjak, strokovnjakinja za prehrano

Nutzenzylinder, der, Buchbinderei: nanašalni valj za lepilo