Franja

mȑknuti -nēm, mȑknuh mȑknū in mȑkoh mȑče, mȑknuo -ula in mȑkao mȑkla
1. mračiti se, zmračiti se: pošto mrkne ker se je mračilo; a kad mrče i tamna noć dođe ko pa se je zmračilo in je prišla temna noč; lice mu mrknu pri pogledu na raskopano ognjište
2. temno se kazati, pokazati: preko doline mrknu brežuljci
3. dočakati noč: tko rani, ne mrkne kdor zgodaj vstaja, ga ne prehiti noč
4. prekipeti: smirite se, jer ako meni mrkne, zapušiću vam usta
5. izgubljati, izgubiti zavest: mrče mi svijest

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti

mȑva ž
1. drobtina: mrva hljeba, kruha
2. troha: nema ni -e pameti; ni -e = ni -u prav nič, ne trohico

mȑvica ž
1. drobtinica: kupiti -e s tuđeg stola pobirati drobtinice s tuje mize
2. trohica, trošica: ni -e prav nič, ne trohice

mŕvica bit, scrap, pinch; figurativno jot, iota

niti (ali tudi) mŕvice ne not a bit, not a whit, not one tot, not one tittle
vsaka mŕvic every bit
do mŕvice to a tittle

mŕvica (-e) f

1. dem. od mrva briciolina, briciola, briciolo:
mrvice molliche, mollicume

2. pren. briciola; un tantino:
ko bi imel le mrvico pameti, tega ne bi napravil avesse un briciolo di senno, questo non l'avrebbe fatto

3. inezia, nonnulla

mŕvica migaja f ; un trocito, un pedacito ; (malenkost) pequeñez f , bagatela f

niti mrvice ne ni una mota, ni chispa, ni pizca de un átomo

mu (to) him

ne verjamem mu I don't believe him
prodal sem mu svojega konja I sold him my horse
rekel sem mu I told him
razložil sem mu to I explained it to him

much¹ [məč] pridevnik
mnogo

much money mnogo denarja
so much water toliko vode, sama voda
pogovorno he is too much for me nisem mu dorastel, ne pridem mu do kraja
much cry and little wool mnogo hrupa za prazen nič

much² [məč] prislov
mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
daleč (pred superlativi: much the oldest)
skoraj

much to my regret na mojo veliko žalost
we much regret zelo nam je žal
much to my surprise na moje veliko presenečenje
he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
it is much the same thing je skoraj isto
as much as toliko kakor
(as) much as I would like kakor rad bi že
as much more (ali again) še enkrat toliko
as much as to say kakor če bi hotel reči
he said as much nekaj takega je rekel
I thought as much tako sem tudi mislil
he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
so much the better tem bolje
so much for today toliko za danes
not so much as komaj
without so much as to move ne da bi se premaknil
so much so tako veliko
much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
much of a size skoraj enako velik
much the most likely najbolj verjetno
much too much veliko preveč
how much? koliko?

much³ [mač] samostalnik
mnogo, velika stvar, nekaj posebnega

nothing much nič posebnega
it did not come to much ni bilo prida
to think (ali make) much of s.o. zelo koga ceniti
he is not much of a dancer ni kaj prida plesalec
to do too much of a good thing pretiravati v čem
so much; ali that much (samo) toliko
not to say much for ne zgubljati besed za kaj
much will have more kolikor več imaš, toliko več želiš

mucho mnogo, zelo; često; dolgo; hitro; vsekakor, seveda

mucho más (menos) mnogo več(manj)
mucho que sí gotovo, vsekakor, seveda; mislim da
muy mucho zelo, strašno
no hay mucho ni dolgo od tega, pred kratkim
no es barato, ni mucho menos nikakor ni poceni
ni con mucho še daleč ne, še dolgo ne
entrar por mucho en a/c močno udeležen biti pri čem
mucho fuera que... bilo bi čudno, če ...
no es mucho que... nič ni čudnega, če ...
por mucho que haga, nada conseguirá naj naredi, kar hoče, ničesar ne bo dosegel
lo siento mucho zelo obžalujem, zelo mi je žal
tener en mucho visoko ceniti

mud¹ [məd] samostalnik
blato, glen, grez
figurativno nesnaga

sleng mud in your eye! na zdravje! (pri pitju)
his name is mud na slabem glasu je, izgubil je ugled
figurativno to stick in the mud obtičati, ne napredovati
stick-in-the-mud nepodjetnež, reva
to fling (ali throw) mud at s.o. blatiti koga
to drag (down) into the mud povleči koga v blato
Mud Cat State vzdevek za državo Mississippi (ZDA)

mudíti (zavlačevati) to delay, to detain, to retard, to slow down

mudíti se to tarry, to delay; (bivati) to stay, to dwell
ne mudi se the matter is not urgent, there is no hurry
mudi se mi I am in a hurry, I've no time to spare, I am pressed for time
ne mudi se mi tako zelo I am not in that much of a hurry
ne mudi se za to there's no hurry for it
ne mudi se tako strašno there's no tearing hurry
pri tem delu se rad mudim I like to take my time over this job
kam se ti tako mudi? what's your rush?
mudil seje dva meseca v Zagrebu he stayed for two months in Zagreb
mudíti se pri čem to linger over something

mudíti arrêter, empêcher, entraver, retenir; retarder, traîner en longueur

muditi se s'arrêter, séjourner, rester, demeurer, tarder
mudi se cela presse, c'est pressé, c'est urgent
mudi se mi je suis pressé
se ne mudi ce n'est pas urgent, cela ne presse pas
nikamor se ne mudi rien ne presse

mudíti (-ím)

A) imperf. trattenere, importunare:
ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil non vorrei importunarvi, vi pregherei soltanto...

B) mudíti se (-ím se) imperf. refl.

1. aver fretta, aver premura:
mudi se mi na vlak, v službo ho fretta di prendere il treno, di andare al lavoro
impers. kar počasi, saj se ne mudi piano, tanto non c'è fretta

2. muditi se s, z trattenersi, soffermarsi con, perdere tempo con:
imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami ho molto da fare e non mi posso trattenere con voi

3. soggiornare, essere, trovarsi:
skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi v naši državi un gruppo di tecnici stranieri si trova già da vario tempo nel nostro Paese

muditi se² (mudi se) eilen, unter den Nägeln brennen; komu: es eilig haben (ich habe es eilig), in Zeitdruck sein/unter Zeitdruck stehen (ich bin …, ich stehe …), in Eile sein/Eile haben (ich bin …, ich habe)
ki se mu mudi eilig
nič se ne mudi das hat Zeit, damit ist es nicht so eilig

mudíti se (kasniti) tardar ; (bivati) detenerse, estar (ali quedarse) en algún lugar ; (osebi) tener prisa , (stvari) ser urgente

mudi se mi tengo prisa, estoy de prisa
ne mudi se mi no me corre prisa
ne mudi se no corre (ali no tiene) prisa
zelo se mudi corre prisa

mue² [mü] adjectif nema

rage féminin mue nema steklina (stekel pes ne laja)

muh|a¹ ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Fliege (prava Echte)
domača/hišna muha Stuben-Fliege
beluševa muha Spargelfliege
bojevniška/ježasta muha Waffenfliege
bolšja muha Flohfliege
muha cece Tsetsefliege
cvetna muha Blumenfliege
čebelna muha die Bienenlaus
čebulna muha Zwiebelfliege
češnjeva muha Kirschfliege
dolgonoga muha Langbeinfliege
hlevska muha Stechfliege (navadna Gemeine Stechfliege, der Wadenstecher)
kapusna muha Kohlfliege
muha kožuharica Lausfliege (jelenja Hirsch-Lausfliege, konjska Pferde-Lausfliege, lastovičja Schwalben-Lausfliege, ovčja Schaf-Lausfliege)
mala domača muha (pasjica) Kleine Stubenfliege, die Hundstagsfliege
mesarska muha Fleischfliege (navadna Gemeine)
muha midas Mydasfliege
netopirjeva muha Fledermausfliege
okrasna muha Schmuckfliege
pecljeoka muha Stielaugenfliege
pikajoča muha Stechfliege
queenslandska muha Queensland-Fruchtfliege
rastlinojeda muha Bohrfliege, Fruchtfliege
sadna muha Mittelmeerfruchtfliege
muha šiškarica Gallfliege (navadna Goldruten-Gallfliege)
zlata muha Goldfliege
španska muha (priščnjak) živalstvo, zoologija, medicina Spanische Fliege, der Pflasterkäfer
|
roj muh der Fliegenschwarm
figurativno ne biti od muh nicht zu verachten sein, nicht von Pappe sein
okno z mrežo proti muham das Fliegenfenster
na med se muhe love mit Speck fängt man Mäuse
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
še muhe ne bi ubil er tut keiner Fliege etwas zuleide
v sili hudič muhe žre in der Not [frißt] frisst der Teufel Fliegen
ubiti dve muhi na en mah zwei Fliegen mit einer Klappe schlagen