Franja

sacrificateur, trice [-krifikatœr, tris] masculin, féminin daritveni svečenik

le grand sacrificateur veliki duhovnik pri Židih

sacrifice [sakrifis] masculin žrtev, žrtvovanje, odreka; religion žrtvovanje, daritev (božanstvu)

sacrifice d'argent, de temps žrtvovanje denarja, časa
le saint sacrifice (religion) sveta maša
avoir l'esprit de sacrifice biti požrtvovalen
faire le sacrifice de sa vie à la patrie žrtvovati svoje živijenje za domovino
les païens faisaient des sacrifices aux dieux pogani so žrtvovali, darovali bogovom
faire de grands sacrifices pour l'instruction de ses enfants mnogo žrtvovati za izobrazbo svojih otrok

sacrificiel, le [sakrifisjɛl] adjectif daritven, žrtven

sacrificiolus 3 (demin. sacrificus) darujoč, žrtvujoč, subst. darovalec, žrtvovalec; le v zvezi rex sacrificiolus VARR. daritveni kralj, svečenik žrtvovalec, skrbeč za daritve, ki jih je prej opravljal kralj.

S.A.D.G. abbréviation Société des Architectes Diplômés par le Gouvernement

sadíti (-ím) imperf. piantare:
saditi krompir piantare le patate
pren. rožice saditi adulare, sviolinare

saepe, komp. saepius, superl. saepissimē, adv. (saepe je neutr. nekega adj. *saepis -e „zagrajen“, „stlačen“, „gost“, od koder tudi saepiō, saepēs, praesēpēs, praesēpia) velikokrat, pogosto(ma) (večkrat, največkrat, prevečkrat), dostikrat, mnogokrat, često (češče, najčešče ali prečesto), čestokrat, mnogokdaj, marsikdaj, marsikaterikrat, marsikrat (naspr. nonnumquam, raro): PL., TER., C., L., S. idr., quod etsi saepe dictum est, dicendum tamen est saepius CI., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime CI., bene saepe ENN. FR., CI., saepe multi ali multi saepe CI. = mnogi drugi, saepe et multum ali multum et saepe CI., quam saepissime CI. kolikor krat (je) le mogoče, kar največkrat; saepe (saepius) numero, gl. saepe-numerō.

saepiō (ne sēpio) -īre, saepsī, saeptum (prim. saepe, saeps)

1. ograditi (ograjevati, ograjati), zagraditi (zagrajati, zagrajevati): PL., COL., LUCR. idr., vallum arboribus L., de manubiis comitium CI., omnes fori aditus CI., sepulcrum saeptum undique et vestitum vepribus CI.; pren.: locum cogitatione CI., inventă memoriā CI.

2. metaf.
a) obda(ja)ti, ode(va)ti, ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), obkoliti (obkoljevati), zapreti (zapirati): VAL. FL., SUET. idr., squalidā stolā ENN. AP. NON., oppidum castris CI., nubes moenibus CI., urbem muris N., domum custodiis N., ea munimentis L., feram coronā venantum V., Venus obscuro gradientīs aëre saepsit V., saepsit se tectis V. se je zaprl v palačo, multiplicibus se muris turribusque saepire SEN. PH. zagraditi se, locus montibus aut Mosellā amne saeptus T.; pren.: bene dicere non habet definitam aliquam regionem, cuius terminis saepta teneatur CI., cuius divinis oculis (dat.) nihil saeptum est LACT. ni nič zaprto (skrito).
b) zasesti (zasedati), (za)varovati, (za)ščititi, zapreti (zapirati), (u)braniti, preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati), zaprečiti (zaprečevati): vias L., urbem praesidio L., mare praesidiis classium VELL., fauces regionis valido munimento CU., natura oculos membranis vestivit et saepsit CI., perpetua lorica obducta transitum saepserat CU. je bil ubranil, quoniam unum omnibus finem natura vel ferro saeptis statuit S. FR.; pren.: lacrimae linguam AFR. AP. NON., cum saeptus sit legibus et iudiciorum metu CI., philosophiae praesidiis saeptus CI. EP., omnia pudore saepta animadverterat L., saeptus caritate PLIN. IUN., saeptā pudicitiā agunt T. v dobro zavarovani čistosti, quibusdam quasi excubiis in ore positis saepiatur GELL. – Od tod subst. pt. pf. saeptum (sēptum) -ī, n (klas. le v pl.)

1. ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot: saepta saxea VARR., villae VARR., quibus enim saeptis tam immanīs beluas continebimus? CI.; pesn.: intra saepta domorum V. v notranjosti hiše, saepta domorum LUCR. zidovje hiš, hiše.

2. occ.
a) ograja α) obor, hlev: quamvis multa meis exiret victima saeptis V., saepta repetit pecus COL. β) ribnik, ribnjak: intra saepta pelagii greges COL. γ) zverinjak, lovišče: saepta venationis VARR.
b) pl. saepta ograja, ograda, zagraja, zagrada, pregraja, pregrada, plot za komicije; v starejšem obdobju je stala na Forumu in je bila narejena iz desk, od Cezarja naprej pa je bila marmornata (saepta marmorea) in na Marsovem polju: LUCAN., SEN. PH., MART. idr., quo populum ius est includere saeptis O., tribunum alii gladiis adoriuntur, alii fragmentis saeptorum et fustibus CI., cum ille in saepta ruisset CI. EP.
c) branilno omrežje, zaščitna mreža na zapornicah: ULP. (DIG.).
d) (kot medic. t. t.) transversum saeptum ali samo saeptum prepona v živalskem telesu: CELS.

sage [saž] adjectif moder, pameten, razumen; nraven, čist; ubogljiv, priden, dobro vzgojen (otrok); masculin modrijan

le Sage Salomon
un sage conseil pameten svet
une petite robe sage (familier) skromna obleka
sage comme une image zelo priden (miren, tih)
agir en homme sage ravnati pametno
il serait plus sage de ... pametneje bi bilo, če ...

sagittō -āre -āvī -ātum (sagitta)

1. intr. streljati s puščicami: IUST., sagittandi usus CU., sagitandi peritissimus HIER.

2. trans. streljati puščice, s puščico zade(va)ti; le v pt. pf. sagittātus 3 s puščico (strelico) ustreljen, s puščico (strelico) zadet, s puščico (strelico) ranjen: AMBR., CAEL.; metaf.: saviis sagittatis perculsus est PL. od poljubov kakor od strel.

saigner [sɛnje] verbe intransitif krvaveti (du nez iz nosu) verbe transitif puščati kri (quelqu'un komu); zaklati (žival) odvesti stran (vodo), osušiti (travnik)

se saigner izkrvaveti, figuré žrtvovati se
la plaie saigne encore rana še krvavi; figuré bolečina je še živa
saigner un apoplectique puščati kri apoplektiku
se saigner aux quatre veines svoje zadnje dati (pour quelqu'un za koga)
saigner un porc, un poulet zaklati prašiča piščanca
saigner un fossé izpustiti vodo iz jarka
saigner à blanc popolnoma izmozgati izčrpati
le cœur me saigne srce mi krvavi
saigner les contribuables izsesavati davkoplačevalce, davčne zavezance

sail¹ [séil] samostalnik
jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
poetično krilo, perut

in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
under sail pod jadri, na vožnji, na poti
under full sail, with all sails set s polnimi jadri
a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
to clap on sail hitro zviti jadra
to crowd sail jadrati z vsemi jadri
to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
to lower, to strike sail spustiti jadro
to make sail odpluti, iti na morje
to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to shorten, to take in sail skrajšati jadro
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve

saillir [sajir] verbe intransitif štrleti, moleti (ven); privreti na dan; verbe transitif, agronomie naskočiti

la faim, fait saillir le loup du bois lakota požene volka iz gozda
le taureau saillit la vache bik naskoči kravo

saint, e [sɛ̃, t] adjectif svet; pobožen; posvečen (zemlja); masculin, féminin svetnik, -ica -

la Saint-Martin Martinovo
la Saint-Jean Šentjanževo
la Saint-Sylvestre Silvestrovo (31. 12.)
la Saint-Charlemagne šolski praznik v čast Karla Velikega, ustanovitelja šol
les saints de glace ledeni svetniki (možje)
le saint des saints del jeruzalemskega svetišča, v katerem je bila skrinja zaveze; najsvetejše
Ecriture féminin sainte (religion) sveto pismo
jeudi masculin, vendredi masculin saint veliki četrtek petek
les feux de la Saint-Jean kres
les Lieux saints Sveta dežela, Patestina
Ville féminin sainte Jeruzalem
toute la sainte journée ves ljubi (božji) dan
petit saint, petite sainte (ironično) oseba, ki hoče veljati za krepostno
faire le petit saint hinavsko se delati krepostnega
ce n'est pas un petit saint on ni naiven, nedolžen, pošten
ce n'est pas un saint on ni popoln
comme on connaît ses saints on les honore z vsakim ravnamo po njegovem značaju, po njegovih zaslugah
prêcher pour son saint svetovati, hvaliti nekaj, s čimer bi koristili sebi
ne savoir à quoi saint se vouer ne vedeti ne naprej ne nazaj
il vaut mieux s'adresser à Dieu qu'à ses saints bolje je, obrniti se na šefa kot na njemu podrejene

sainteté [sɛ̃təte] féminin svetost

Sa Sainteté le pape Jean XXIII Njegova Svetost papež Ivan XXIII
mourir en odeur de sainteté umreti v stanju krščanske popolnosti

saint-frusquin [-früskɛ̃] masculin, populaire vsa obleka, perilo, premičnine, ki jih kdo ima

... et tout le saint-frusquin in vse ostalo

saisir [sɛzir] verbe transitif zgrabiti, prijeti; polastiti se; juridique zapleniti, zarubiti; médecine napasti; figuré razumeti, dojeti, doumeti

se saisir de quelque chose prilastiti si kaj, polastiti se česa
saisir une côtelette izpostaviti kotlet močni vročini
saisir les meubles zarubiti pohištvo
saisir quelqu'un à la gorge zgrabiti koga za vrat
saisir une occasion pograbiti, izkoristiti priložnost
saisir un journal zapleniti časopis
être saisi de joie biti ves iz sebe od veselja
je n'ai pas bien saisi le sens de ses paroles nisem dobro razumel pomena njegovih besed
les agents se sont saisis de voleurs policisti so prijeli tatove
saisir un tribunal d'une affaire predložiti zadevo sodišču
le Conseil de sécurité fut saisi de la demande de la France varnostnemu svetu je bila predložena zahteva Francije

saksónski saxon

saksonski dialekt le saxon

salaire [salɛr] masculin mezda, plača; plačilo, nagrada

salaire d'ouvrier, de professeur, de député delavska, profesorska, poslanska plača
salaire de base, garanti, hebdomadaire, mensuel, journalier, horaire, minimum osnovna, garantirana, tedenska, mesečna, dnevna, od ure, minimalna plača
salaire aux pièces, au rendement plača od kosa (akordna), po učinku
salaire direct neposredno prejeta, neto plača
salaire social, indirect bruto plača
salaire nominal, réel nominâlna, realna plača
salaire de famine, de misère borna, bedna plača
salaire minimum interprofessionnel garanti (S. M. I. G.) garan tirana medprofesionalna minimalna plača
échelle féminin des salaires plačilna lestvica
augmentation féminin, réduction féminin des salaires zvišanje, zmanjšanje plač
hausse féminin auto matique des salaires avtomatično zvišanje plač
bloquage masculin des salaires blokiranje zamrznjenje plač
retenues féminin pluriel sur le salaires odtegljaji od plač
revendication féminin pluriel de salaire zahteve glede plače
toucher son salaire dvigniti, prejeti svojo plačo
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
le salaire de la peur plačilo za strah

salé, e [sale] adjectif (na)soljen, slan; figuré oster, jedek; duhovit; opolzek, figuré kosmat, pikanten; masculin nasoljeno svinjsko meso

petit salé masculin manj soljeni koščki prašičjih prsi; populaire pobalin, paglavec
eau féminin salée slana voda, slanica
lac masculin salé slano jezero
beurre masculin salé slano surovo maslo
plat masculin trop salé preveč soljena jed
condamnation féminin salée preostra obsodba
note féminin de restaurant assez salée precej slan, zasoljen račun v restavraciji
plaisanteries féminin pluriel salées opolzke šale
avoir le bec salé (familier) biti žejen