Franja

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

rdèč rojo (tudi pol) ; colorado

svetlo rdeč rojo claro, rojizo
škrlatno rdeč escarlata
živo rdeč rojo vivo, bermejo
bakreno rdeč cobrizo; (lasje, barva obraza) rubicundo
Rdeča armada el Ejército Rojo
Rdeče morje el mar Rojo
Rdeči križ la Cruz Roja
rdeče vino vino m tinto
Rdeča kapica Caperucita f Roja
rdeč od jeze rojo de cólera
rdeč kot meso encarnado
rdeča bukev haya f común
rdeč svinčnik lápiz m rojo
imeti rdeče lase ser pelirrojo
podčrtati rdeče dan, datum marcar en rojo una fecha
postati do ušes rdeč ponerse colorado hasta las orejas
postati rdeč kot kuhan rak (fig) ponerse colorado como un tomate
postati rdeč enrojecer, (v obraz) ponerse rojo (ali colorado); ruborizarse, (od sramu) sonrojarse
to vpliva nanj kot rdeča ruta na bika le hace el efecto de la muleta al toro

re m invar.

1. kralj, monarh, vladar:
re assoluto, costituzionale absolutni, ustavni vladar
re da operetta, da burla pren. slabš. operetni vladar
Re del cielo nebeški kralj, Bog
spendere come un re kraljevsko razsipati
stare come un re sedeti prav udobno
vivere da re živeti kot kralj

2. pren. kralj:
il re degli animali kralj živali, lev
il re del petrolio naftni kralj

3. igre, šah kralj (pri kartah, kegljih, šahu)

4. zool.
re di aringhe (chimera) himera, morska podgana (Chimaera monstruosa)
re di quaglie kosec, krastač (Crex crex)
PREGOVORI: in casa sua ciascuno è re preg. v svoji hiši je vsakdo kralj

read^*2 [ri:d]

1. prehodni glagol
brati, čitati, razbrati; prebrati, prečitati (off, through)
(raz)rešiti, reševati (uganke); preučiti (up)
razlagati, tolmačiti, pojasnjevati; predavati, učiti (s čitanjem), seznaniti koga s pisateljevimi mislimi; napoved(ov)ati, prerokovati; zvedeti, doznati (iz časopisa); študirati; uspavati koga z branjem (into, to sleep)
(o toplomeru) (po)kazati, (za)beležiti

to read s.th. to s.o. čitati komu kaj
to read to oneself čitati zase (skrivaj)
to read s.o. like a book figurativno točno koga spregledati (spoznati, razumeti)
to read a dream razlagati sanje
to read s.o.'s face brati komu na obrazu
to read s.o.'s fortune prerokovati komu prihodnost
to read law študirati pravo
with whom do you read Greek? pri kom študirate grščino?
read the letter to yourself preberite si pismo
he had read himself asleep zaspal je bil pri branju
to read music brati note, igrati po notah
to read a manuscript oceniti, recenzirati rokopis
to read s.o. a lesson ošteti koga, brati komu levite
do you read me? me razumeš?
how do you read this passage? kako razumete ta odstavek?
to read oneself blind (to sleep) oslepeti (zaspati) od branja
to read the riot act dati zadnje svarilo o posledicah slabega vedenja (npr. pri izgredih, demonstracijah pred vojaškim posegom)
to read s.th. into a text hoteti brati v besedilu nekaj, česar v njem ni
parlament the bill will be read tomorrow for the second time zakonski osnutek bo jutri drugič v razpravi
she likes being read to ona ima rada, da ji kaj berejo
the thermometer reads 30° C in the shade termometer kaže 30° C v senci

2. neprehodni glagol
brati, čitati; dati se brati; glasiti se; zvedeti z branjem, brati (about, of o)
študirati, učiti se, pripravljati se, pripraviti se za izpit (for za)

he is reading for the bar študira za advokaturo
to read between the lines brati med vrsticami
to read for an examination študirati za izpit
to read for a degree pripravljati se za diplomski izpit
to read for honours pripravljati se za rigoroz
the book reads well knjiga se dobro bere
his silence is to read as consent njegov molk je treba razumeti kot privolitev
this ticket reads for Leeds ta vozovnica velja za Leeds
it reads like a novel to se bere kot roman
it reads as follows (to) se glasi takole

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.

reason¹ [ri:zn] samostalnik
razlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika
pravno pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost
logika premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premis

by reason of zaradi
bereft of reason blazen, nor
for the reason that zaradi tega (iz razloga), ker
for the same reason iz istega razloga
for that very reason prav iz tega razloga
in (all) reason z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejah
with (good) reason upravičeno
without rhyme or reason figurativno brez glave in repa, nesmiseln, bedast
woman's reason ženska logika
to bring s.o. to reason spraviti koga k pameti, spametovati koga
to complain with reason upravičeno se pritoževati
I will do anything in reason napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametno
to give, (to show) reason dati povod
to have reason arhaično prav imeti
you have good reason to complain čisto upravičeno se pritožujete
to listen to reason, to hear reason dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pameti
to lose one's reason izgubiti pamet
he lost his reason zmešalo se mu je
I saw reason to interfere zdelo se mi je prav, da se vmešam
it stands to reason that... jasno je, da...
there is reason in what you say pametno (premišljeno) je, kar govoriš

Reāte, n (le kot nom., acc., abl.) Reáte, zdaj Rieti, prastaro sabinsko mesto v Laciju, 60km severovzhodno od Rima: Varr., Plin. — Od tod adj. Reātīnus 3 reátski, reatínski: ager, montes Varr., asinus Varr. fr., praefectura Ci.; subst.

1. Reātīnus -ī, m Reátec, Reatínec, preb. mesta Reate: Varr.; v pl. Reātīnī -ōrum, m Reátci, Reatín(c)i, preb. mesta Reate: Ci. idr.

2. Reātīnum -ī, n reátsko (reatínsko) obmestje, reátska (reatínska) okolica, Reátsko: in Reatino, e Reatino Varr.

rebosar razliti (se), teči čez; prenapolnjen biti; obilovati, biti v obilju

rebosar hiel biti zelo nevoščljiv ali zloben
le rebosa el dinero ima denarja kot pečka
está rebosado de salud kipi od zdravja

rèbro s, mn. rȅbra rȅbārā
1. rebro: prava -a, vita -a, lažna -a: munuti koga u -a suniti koga v rebra; prebiti komu -a polomiti komu rebra; polomiti, prebrojati, poravnati kome -a pretipati komu rebra; broje mu se -a lahko mu prešteješ rebra; s neba pa u -a nepričakovano, na naglem, kot strela z jasnega neba; s -a odgovoriti osorno, nataknjeno odgovoriti
2. rebro: -a lađe, čamca; glavno rebro lista sa bočnim -ima
3. reženj, rezina: dao je Nijemcu staro odijelo i rebro slanine
4. arhit. rebro: rebro svoda, kupole

rebuttal, rebutment [ribʌ́tl, -bʌ́tmənt] samostalnik
ovržba, zavrnitev, odbitje, spodbitje

in rebuttal of kot dokaz, da je (nekaj) napačno, lažno

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

receipt¹ [risí:t] samostalnik
prejem; prejemnica, potrdilo o prejemu, priznanica; pobotnica; prihod, prihajanje blaga
(tudi množina) dohodki, prejemki, iztržki (kuhinjski) recept (tudi figurativno)
napotek, navodilo, predpis; sredstvo

receipt in full pavšalna pobotnica
gross receipts bruto dohodki
on receipt of your letter ob (po) prejemu vašega pisma (dopisa)
to acknowledge receipt of sth. potrditi prejem česa
to be in receipt of imeti, držati, prejeti (pismo)
he is in receipt of poor relief on dobiva podporo kot siromak
to give a receipt, to make out a receipt for dati, izstaviti priznanico, pobotnico za (kaj)
to pay on (upon) receipt plačati ob prejemu

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recently [rí:səntli] prislov
nedavno, pred kratkim, zadnje čase

as recently as nič pozneje kot
quite recently prav pred kratkim

receptīcius 3 (recipere)

1. dogovorjen, (i)zgovorjen, pridržan, stipuliran: servus recepticius Ca. ap. Gell. suženj, ki si ga je žena pri predaji dote pridržala kot izključno last, dos S., Ulp. dogovorjena (stipulirana) dota, za katero velja, da se v primeru smrti žene vrne oz. pripade prvotnemu lastniku.

2. k prevzemu sodeč, prevzemen, prejemen: actio Cod. I. prevzemna oz. dolgoprevzemna oz. odškodninska tožba = tožba proti menjalcu denarja zaradi plačila prevzetega tujega dolga.

receptive [riséptiv] pridevnik (receptively prislov)
sposoben za sprejemanje, sprejemljiv, dovzeten, receptiven, občutljiv (of, to za, na)

a mind more receptive than creative bolj receptiven kot kreativen duh

receptíven receptive

bolj receptíven kot kreativen duh a mind more receptive than creative

receptus² -ūs, m (recipere)

1. act.
a) potèg, potegovánje, potezanje nazaj, vlečenje, vleka, pritegovanje česa k sebi (nase): spiritūs Q.
b) umik, preklic, oporeka: nimis pertinacis sententiae L.

2. (refl.) pomikanje, umikanje (nazaj)
a) kot voj. t.t. „povratni pohod“, povratek, umik(anje): expeditum receptum habent ad suos C., signum receptui dare L. ali receptui canere C. idr. dati trobiti k umiku; pesn.: iussos canere receptus O.; impers.: si receptui cecinisset L. ko bi se bilo trobilo k umiku; pren.: revocante et receptui canente senatu Ci., canere receptui a miseriis? Ci. odvrniti se od … , odvrniti duha od … , cane, Musa, receptūs O. (od)trobi k umiku = nehaj, pusti.
b) odstòp, odstópanje od česa, odpoved, odpovedovanje čemu, opustitev, opuščanje česa: non tutissimus a malis consiliis receptus L., eo processuras (sc. civitates) unde receptum ad paenitendum non haberent L.
c) zatekanje, pribežanje, iskanje zavetja (zatočišča): receptus ad Caesaris gratiam atque amicitiam C., receptus tutus ad expertam clementiam L.

recevoir* [rəsəvwar] verbe transitif prejeti, sprejeti, dobiti; sprejemati; dobiti izplačano; dobiti (odlikovanje); dopustiti, dovoliti, odobriti; uloviti (v posodo); verbe intransitif sprejemati (tudi radio); imeti sprejemni dan (za obiske itd.)

se recevoir doskočiti (na tla)
se recevoir medsebojno se obiskovati
ils se reçoivent beaucoup mnogo se obiskujejo
être reçu priti v navado, uveljaviti se; biti sprejet (kandidat)
l'élève a été reçu (à l'examen) učenec je naredil izpit
elle a été reçue au baccalauréat avec la mention bien napravila je maturo z dobrim uspehom
recevoir un bon, un mauvais accueil biti lepó, slabó sprejet
recevoir des applaudissements, des éloges požeti aplavz (odobravanje), pohvalo
recevoir une lettre, un colis, une décoration, un prix, une leçon prejeti pismo, paket, odlikovanje, nagrado, lekcijo
recevoir l'autorité de la chose jugée postati pravnomočen
être reçu docteur promovirati, doktorirati
recevoir des injures požreti žalitve
recevoir de nombreuses modifications doživeti številne spremembe
recevoir une perte, un échec imeti izgubo, doživeti neuspeh
j'ai été bien reçu! lepo sem naletel!
j'ai reçu ses confidences zaupal(a) se mi je
la famille s'excuse de ne pas recevoir družina se opravičuje, da ne sprejema sožalnih obiskov
j'en ai reçu une bonne, une mauvaise impression to je name naredilo dober, slab vtis
je n'ai pas à recevoir d'ordres de vous verbe intransitif mi ne boste ničesar ukazovali
j'ai reçu sa parole dal mi je svojo besedo
il ne reçoit personne on nikogar ne sprejme, ne mara z nikomer govoriti
recevoir quelqu'un à bras ouverts sprejeti koga z odprtimi rokami
il a été reçu comme un chien dans un jeu de quilles bil je sprejet kot pes v cerkvi
il vaut mieux donner que recevoir (proverbe) dajati osrečuje (človeka) bolj kot jemati

recht¹

1. (richtig) pravi; recht gehen imeti prav; auf dem rechten Fleck na pravem mestu; beim rechten Namen s pravim imenom; vom rechten Wege abkommen zaiti s prave poti

2. Mathematik Winkel: pravi (kot); rechte Stoffseite lice (blaga)

3. Adverb prav, es ist recht prav je; es ist mir recht meni je prav; es geschieht ihm recht prav mu je, to je zaslužil; recht verstehen razumeti prav; gehe ich recht in der Annahme... ali imam prav, če ..., ali prav domnevam, da...; recht tun storiti prav; alles, was recht ist vse kar je prav; recht machen narediti prav, ustreči; das ist nicht recht von dir to ni prav s tvoje strani

4. ganz recht! točno!; recht und schlecht za silo; erst recht zanalašč; nun erst recht sedaj pa še celo, sedaj pa zanalašč; gerade recht kommen priti kot zanalašč/kot naročen