Franja

wont [wóunt, wʌnt]

1. pridevnik
vajen, navajen

to be wont to do s.th. imeti navado, običajno kaj delati

2. samostalnik
navada, običaj

use and wont ustaljena navada
according to one's wont po svoji navadi

3. prehodni glagol (preteklik & pretekli deležnik wont, pretekli deležnik tudi wonted)
navaditi (to, with na)
neprehodni glagol
poetično biti navajen, imeti navado

world [wə́:ld] samostalnik
svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

all over the world po vsem svetu
in the world na svetu
for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
not for all the world za nobeno ceno
for all the world like natanko, kot
not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
out of the world odmaknjen od sveta
out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
worlds away from zelo oddaljen od
to the world sleng popolnoma
tired to the world sleng na smrt utrujen
on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
a world too big mnogo prevelik
the world of letters učeni svet
world without end od veka do veka
to the world's end do konca sveta
the beginning of the world začetek sveta
animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
man of the world izkušen človek
the lower world podzemlje; pekel
the New World Novi svet, Amerika
the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
Prince of this world figurativno vrag
all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
to be brought into the world zagledati luč sveta
to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
to come into the world priti na svet, roditi se
what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
as the world goes v našem, sedanjem času
to go out of the world umreti
I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
how goes the world with you? kako je kaj z vami?
to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
to make a noise in the world figurativno postati slaven
what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?

worry² [wʌ́ri]

1. prehodni glagol
povzročiti (komu) skrbi, mučiti, ne pustiti pri miru, nadlegovati, motiti, vznemirjati, drážiti, jeziti, plašiti; dolgočasiti; (o živali) zgrabiti za vrat, daviti, gristi, (raz)trgati

to worry o.s. (po nepotrebnem) se skrbeti, si delati skrbi
to worry s.o.'s life (za)greniti komu življenje
does my singing worry you? vas moje petje moti (je neprijetno)?
to worry s.o. out of s.th. s težavo odvrniti koga od česa
her health worries me njeno zdravje mi dela skrbi
to be worried jeziti se, razburjati se, plašiti se
to worry the sword figurativno (mečevanje) z majhnimi, hitrimi gibi zbegati nasprotnika

2. neprehodni glagol
vznemirjati se, razburjati se; delati si skrbi, biti v skrbeh, biti zaskrbljen, plašiti se; mučiti se, truditi se, s težavo se prebijati (through skozi)
trgati, vleči (at s.th. kaj)
lov zgrabiti in raztrgati, prijeti z zobmi in stresti (divjačino) (o psu)

I should worry! pogovorno kaj me to briga!, to mi je vseeno!; to mi ni nič mar!
to worry along s težavo se preriniti skozi
don't worry! ne delaj si skrbi!
you worry too much preveč skrbi si delate!
to worry out (a problem) ponovno se lotiti problema in ga rešiti

worst² [wə:st] samostalnik
najslabša, najhujša stvar; kar je najslabše ali najhujše

at (ali the) worst v najslabšem primeru
at the (ali their) worst v najslabšem stanju. v posebno neugodnih okoliščinah
the illness is at its worst bolezen je dosegla višek
the worst is soon over najhujše, najhujši trenutek hitro mine
to be prepared for the worst biti pripravljen na najhujše
if the worst comes to the worst ako se zgodi najhujše, v najhujšem primeru
to do one's worst napraviti kar najslabše možno
do your worst! kar napravi to (najslabše, kar moreš)!, napravi, kar hočeš!
to get the worst of it najslabše se odrezati, biti poražen
to see s.o. (s.th.) at his (its) worst videti koga (kaj) z najslabše strani

Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
um: ums Wort bitten prositi za besedo;
von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo

worthy¹ [wə́:ði] pridevnik
vreden; primeren, ustrezen; cenjen, časten, dostojen, ugleden, viden, vrl

worthy adversary dostojen, enakovreden nasprotnik
worthy of credit verodostojen, ekonomija vreden, sposoben kredita
worthy to live vreden živijenja
blame worthy vreden graje
a worthy reward ustrezna, primerna nagrada
the worthiest of blood britanska angleščina, pravno sinovi, moški dediči
to be worthy of s.th. biti vreden česa, zaslužiti kaj
praise-worthy pohvale vreden

wrap² [ræp] prehodni glagol (večinoma wrap up)
zaviti, omotati, oviti; skriti (in v)
ogrniti
figurativno zaplesti
neprehodni glagol
zaviti se, ogrniti se, zamotati se, ovi(ja)ti se (round okrog)
pasti, leči (over čez)
(o obleki)

to wrap s.th. in paper zaviti kaj v papir
to wrap o.s. up toplo se obleči
the affair is wrapped up in mystery afera je skrivnostna, zagonetna
to wrap s.th. round one's finger oviti si kaj okoli prsta
to be wrapped up in biti zavzet (okupiran, zatopljen, odvisen) (od dolžnosti, dela itd.)
to wrap up sleng izpeljati do srečnega konca
to be wrapped in an intrigue biti zapleten v spletkarjenje

wrench² [renč] prehodni glagol
(iz)trgati, (iz)vleči
medicina izpahniti, izviniti; izkriviti (tudi figurativno)
popačiti (besedilo, dejstvo)
neprehodni glagol
(nenadoma) se zasukati

to wrench s.th. (away) from s.o. iztrgati komu kaj
to wrench s.th. out of iztrgati iz
to wrench open s silo odpreti (the lid pokrov)
to wrench off odtrgati
to wrench one's ankle gleženj si izviniti
I wrenched the knife from him s silo sem mu iztrgal nož

wring¹ [riŋ] samostalnik
ožemanje, ovijanje, stiskanje, izcejanje; krepak stisk (roke)
tehnično stiskalnica (za vino); ožemalnik

to give s.th. a wring ožeti kaj
he gave my hand a wring stisnil mi je roko
give the towel a wring ožmi brisačo!

write^* [ráit] prehodni glagol
(na)pisati (a letter pismo)
zapisati, opis(ov)ati, prikaz(ov)ati; naznaniti, sporočiti; sestaviti, skleniti (pogodbo)
neprehodni glagol
pisati, pismeno sporočiti; baviti se s pisanjem, s pisateljevanjem, pisateljevati

to write o.s. pisati se, imenovati se, označiti se (a duke za vojvodo)
I wrote a letter to him, pogovorno I wrote him a letter pisal sem mu pismo
to write a letter in ink (na)pisati pismo s črnilom
to write a good hand lepo pisati
to write to ask pismeno vprašati
to write shorthand stenografirati
innocence is written in his face nedolžnost se mu bere na obrazu
to write insurance upon s.o.'s life skleniti življenjsko zavarovanje za koga
to write poetry pisati pesmi, pesnikovati
to write a check (britanska angleščina cheque) napisati (izpolniti) ček
to write (o.s.) a man biti polnoleten
to write for s.th. pisati za kaj, pismeno naročiti
written all over popolnoma popisan (papir)
written in (ali on) water figurativno nezapisan (kot važen), minljiv

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

wrong⁴ [rɔŋ] prehodni glagol
biti krivičen (s.o. do koga)
krivično ravnati (z), delati krivico (komu), škoditi, prizadeti škodo (komu), prevarati (s.o. of s.th. koga za kaj)
zapeljati (žensko)
navtika odvzeti veter (ladji)

I was deeply wronged storjena (prizadejana) mi je bila velika krivica
he is wronged dela se mu krivica

wüsten (lahkomiselno) zapravljati, tratiti (mit kaj)

yes [jes]

1. prislov
da; pač

yes, indeed da, resnično, v resnici
oh, yes o, pač; (vprašalno) res?
Can't you hear me? -- Yes, I can. Me ne morete slišati? -- Pač, morem.
to say yes to s.th. potrditi kaj

2. samostalnik (množina yeses)
(beseda) da

Yes and No vrsta uganke
with a loud yes z glasnim da
to confine oneself to yes and no omejiti se na da in ne
to say yes privoliti, dati svoj da

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

yours [jɔ:z, júəz, jəz] zaimek

1.
vaš, Vaš; tvoj

2.
tvoji, vaši, Vaši (ljudje, svojci)

3. trgovina
Vaš(cenjeni) dopis

this is yours to je tvoje (vaše, Vaše)
my brother and yours moj in vaš brat
a friend of yours neki tvoj (vaš, Vaš) prijatelj
that hat of yours tisti tvoj klobuk
what is mine is yours kar je moje, je tvoje
what's yours? pogovorno kaj boš (boste) pil(i)?
ever yours vedno tvoj(a), Vaš(a)
yours respectfully, yours faithfully, yours sincerely, yours truly z odličnim spoštovanjem, Vaš vdani (konec pisma)
you and yours ti in tvoji
yours of the 10^th inst. Vaš dopis od 10. t. m.
yours of the 3^rd is in hand prejeli smo Vaš dopis (Vaše pismo) z dne 3. t. m.

yourself množina yourselves [jɔ:sélf, -sélvz] zaimek (v zvezi z you ali z velelnikom)

1.
(poudarjeno, emfatično) (ti) sam, (vi, Vi) sami

you yourself told me, you told me yourself vi sami ste mi povedali
you must see for yourself sam moraš videti, se prepričati
you are not yourself today danes te ni moč prepoznati, nisi pravi
you are not quite yourself after this illness nisi čisto pravi, nisi še dober po tej bolezni
what will you do with yourself today? kaj boš delal (počenjal) danes?
by yourself (ti) sam, brez (tuje) pomoči
you'll be left by yourself ostal boš (čisto) sam
do you learn French by yourself? ali se sami učite francosko?

2. povratni
se, sebe, si, sebi

be yourself! vzemi se skupaj!, pridi spet k sebi!
help yourself! postrezi(te) si, vzemi(te) si!
you may congratulate yourself lahko si čestitaš
don't trouble yourself! ne trudi(te) se!
pull yourselves together! vzemite se skupaj!
shut the door behind yourself! zapri(te) vrata za seboj!
how's yourself? sleng kako pa kaj ti?, kako pa gre tebi?

z with; by

z odprtimi rokami with open arms
z vso močjo with all one's might
udariti z gorjačo to strike with a cudgel
z vašim dovoljenjem with (ali by) your leave
vstopil je z menoj he went in with me
pojdi z menoj! come along with me!
kaj (pa) je z vami? what is the matter with you?
z današnjim dnem (naprej) from this day (forth)
z eno besedo in a word
z enim udarcem at a blow
z avtom by car
potovati z vlakom, z ladjo to travel by train, by boat
smo v sorodu z njimi we are relations of theirs
zmagati z mnogimi glasovi to win by many votes

z glej s avec; par; de; à; en ; (v spremstvu) accompagné de

z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes
s kozarcem v roki le verre à la main
z odprtimi rokami à bras ouverts
pisati z levo roko écrire avec (ali de) la main gauche
plačati z zlatom payer en or
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
z železnico (avtobusom, ladjo) en chemin de fer (autobus, bateau)
z avtom en auto (ali voiture)
z letalom (vlakom) en avion (train)
z veseljem avec plaisir
kako daleč ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
začeti z (ali s) commencer par
kaj se je zgodilo z njim? que lui est-il arrivé?
z vrha d'en haut

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici