Franja

róža (-e) f

1. bot. fiore:
roža cvete, raste, vene il fiore fiorisce, cresce, appassisce
planinske, poljske, vrtne rože fiori di montagna, di campo, di giardino
jesenske, pomladanske rože fiori autunnali, primaverili
šopek rož mazzolino di fiori
vaza z rožami un vaso di fiori
papirnate, umetne rože fiori di carta, artificiali
lepa, rdeča kot roža bella, rossa come un fiore
taka si kot roža sei come un fiore (bella, rossa, dal colorito sano)

2. (vrtnica) rosa:
rože bodejo le rose pungono

3. (greben pri petelinu) cresta (del gallo)

4. jur., hist. diritto di pascolo

5. lov. cresta (del gallo cedrone)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njeno življenje ni bilo posuto z rožami la sua vita non è stata un letto di rose
na licih so ji razcvetele rože arrossì
roža rož la più bella
bot. divja roža rosa canina (Rosa canina)
ivanjska roža (ivanjščica) margherita dei prati (Leucanthemum vulgare)
nareč. kačja roža (potonika) peonia selvatica (Paeonia officinalis)
roža mahovka rosa centifoglia, rosa borraccina (Rosa centifolia var. muscosa)
etn. roža mogota rosa mirabile, magica
suha roža elicriso (Helichrysum italicum)
šentjanževa roža cacciadiavoli, iperico, erba di S. Giovanni (Hypericum perforatum)
triglavska roža cinquefoglie delle Dolomiti (Potentilla nitida)
navt. magnetna roža rosa della bussola
meteor. vetrovna roža rosa dei venti

róžica (-e) f

1. dem. od roža fiorellino, fioretto, fiore:
gorske, gozdne rožice fiorellini di monte, di bosco
zdravilne rožice erbe medicinali
nabirati rožice cogliere fiori

2. pren. donna giovane, graziosa

3. (cvetica) bouquet franc. (del vino)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njemu pa res rožice cvetejo gli van bene proprio tutte
rožice njenih lic so se osule la bellezza del suo volto è sparita, appassita
pog. pren. povedati resnico skozi rožice indorare la pillola
pren. biti v rožicah essere alticcio
(v mladosti, v življenju) mu ni bilo z rožicami postlano non è vissuto su un letto di rose
pren. rožice s Parnasa i fiori del Parnaso, le poesie
pren. govoriti, kakor bi rožice sadil parlare come un libro stampato

rubané, e [rübane] adjectif trakast; pokrit z ozkimi in dolgimi progami (npr. marmor)

algues féminin pluriel rubanées trakaste alge

rubescent, e [rübesɑ̃, t] adjectif rdečkast; ki postaja rdeč

peau féminin rubescente rdečkasta koža

rubicond, e [rübikɔ̃, d] adjectif rdeč(v obraz), zaripel

face féminin rubiconde rdečobraz

rudēns -entis, m (po izvoru pt. nekega d-pr. *u̯rūdō; prim. gr. ἐρύω vleči, potegniti) močna vrv, poseb. ladijska vrv za privezovanje in pritrjevanje jambora in jadra: rudentis explicatio Ci., rudentum sibilus Pac. fr., stridor rudentum V., e capillo torti rudentes (vrvi, jermeni na katapultu in balisti) Vitr., candidaque intorti susollant vela rudentes Cat., dum hanc tibi quam trahis rudentem complico Pl.; pren.: rudentem explicuit immensum Amm. naštel je kopico dejstev; preg.: rudentibus apta fortuna Ci. na ladijske vrvi (z ladijskimi vrvmi) pritrjena usoda = zelo negotova usoda; meton. ladja ali potovanje z ladjo, jadranje, plutje Val. Fl.

Opomba: Kot fem.: Pl.; abl. sg. nav. rudente, redko rudenti: Vitr.; gen. pl. rudentum, redko rudentium: Vitr., Prud.

rudéral, e, aux [rüderal, ro] adjectif

plante féminin rudérale rastlina, ki raste po podrtinah, ruševinah

rudis² -is, f (etim. nepojasnjena beseda) vsaka tanka palica

1. palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: Ca., Plin.

2. palica za borbo; z njo so vojaki, zlasti pa gladiatorji, vadili mečevanje, nekak rapir: L., Suet. idr.; tako palico so dobili tudi odsluženi gladiatorji kot znak osvoboditve, odpusta ali mojstrstva: tam bonus gladiator rudem tam cito accepisti? Ci., essedario indulgere rudem Suet.; od tod metaf. oprostitev nekaterih dolžnosti ali poslov: Iuv., me donari iam rude tempus erat O. odpustiti, v pokoj poslati, donatus rude H. odsluživši, odslužen, me meruisse rudem Mart.

Opomba: Abl. sg. nav. -e, redko -ī.

rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.

rugissant, e [rüžisɑ̃, t] adjectif tuleč; hrupen

moteur masculin rugissant hrupen motor

ruína (-e) f

1. knjiž. (razvalina) rovina, rudere

2. pren. rudere:
žalostno ga je pogledati, taka ruina è triste guardare a come s'è ridotto: è un vero rudere

ruiné, e [rɥine] adjectif razpadel, porušen; figuré uničen, ruiniran

château masculin ruiné grad v ruševinah
santé ruinée uničeno zdravje

ruisselant, e [rɥislɑ̃, t] adjectif curljajoč, cedečse; moker

il est ruisselant de sueur znoj teče od njega
ruisselant de larmes ves v solzah

ruminant, e [rüminɑ̃, t] adjectif prežvekujoč; masculin prežvekovalec (žival); masculin pluriel prežvekovalci

animal ruminant prežvekovalna žival

rupin, e [rüpɛ̃, in] adjectif, populaire bogat; luksusen; masculin bogataš

appartement masculin rupin luksusno stanovanje
être rupin biti bogat

rural, e, aux [rüral, ro] adjectif kmečki, kmetski, ruralen; podeželski

ruraux masculin pluriel kmetje, deželani
commune féminin rurale kmečka občina
exode masculin rural množično odhajanje, odseljevanje s podeželja
propriété féminin rurale posestvo na kmetih
vie féminin rurale življenje na kmetih

rusé, e [rüze] adjectif zvit, pretkan, lisjaški, prekanjen, prebrisan, zvijačen; masculin pretkanec, lisjak, zvitorepec, prebrisanec

rusé commerce père masculin, rusée commère féminin pretkanec, -nka
c'est une rusée to (ti) je prebrisanka
cet homme est rusé comme un vieux renard ta človek je prebrisan kot star lisjak

rúski (-a -o) adj. geogr. russo:
ruski jezik lingua russa, russo
ruska književnost, opera letteratura, opera russa
ruska stepa la steppa russa
ruski čaj tè nero
pren. bila je prava ruska zima fu un inverno freddisimo, polare
rel. ruska cerkev chiesa ortodossa russa
ruska ruleta roulette russa
gastr. ruska solata insalata di carne, verdure e maionese
obl. ruska srajca rubasca
zool. ruska vidra lutreola, visone d'Europa (Mustela lutreola)
ruski film la cinematografia sovietica
lit. ruski formalisti i formalisti russi
rel. ruski križ croce russa
zool. ruski vihulj desman, miogale (Desmana moschata)

rustaud, e [rüsto, d] adjectif kmečki, kmetavzarski; okoren, neotesan, neroden; masculin kmetavzar, teleban, neotesanec, neroda

quel gros rustaud! kakšna neroda!

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.