Franja

Zadetki iskanja

  • Gehirnerweichung, die, Medizin mehčanje možgan; figurativ Hast du eine Gehirnerweichung? Ali si nor?
  • Gela -ae, f (Γέλα) Géla, dorska naselbina na južni sicilski obali, ustanovljena l. 690, materinsko mesto Agrigenta: PLIN., SIL. inmanisque Gelā (po grški metrumu Γέλᾱ!) fluvii cognomine dicta V.; mesto je namreč imenovano po reki Gelās -ae, m (Γέλας) Gelas (zdaj Fiume di Ghiozzo): PLIN. verticibus non adeunde Gelā O. – Od tod

    1. adj. Gelōus 3 (Γελῶος) gelski, ob Gelu ležeč: campi Geloi V. Gelske poljane, zelo žitorodne.

    2. subst. Gelānī -ōrum, m: PLIN. ali Gelēnsēs -ium, m: CI., VAL. MAX. Gelani.
  • gell2: gell? ali ne? kajne?
  • gemelli-para -ae, f (gemellus in parĕre) ki je (po)rodila dvojčka, mati dvojčkov, vzdevek boginje Latone, matere dvojčkov Apolona in Diane: g. dea ali diva O.
  • geminus 3

    I. dvojen (po rodu), kot dvojček rojen, dvojče(te)n: geminus frater PL. dvojček, frater germanus geminus PL. rodni dvojček, geminissumus PL. (o enem dvojčku), soror gemina germana PL. rodna dvojčica, fratres gemini CI. dvojčka, g. proles V. otroka dvojčka, g. fetus, g. sorores, g. Tyndaridae O., g. ovum H. dvojčno jajce (Ledino); kot subst. geminus -ī, m dvojček: g. Castor O., g. Pollux H., gabinorum formas esse similes CI., mater geminos internoscit consuetudine oculorum CI., quoniam gemini essent nec aetatis verecundia discrimen facere posset L., gemini (= Kastor in Poluks) O., Letona geminos edidit O.; o živalih: asina raro geminos parit PLIN.; o stvareh: gemini
    a) ozvezdje Dvojčka (Dioskura): VARR., PLIN. = geminum astrum COL.
    b) moda (du. subst. modo): AMM. –

    II. metaf.

    1. dvojen: ex unis geminas mihi conficies nuptias TER., gemini nominis errore servatus est CI., vos geminae voragines ... rei publ. CI., gemino lucernae lumine declarari CI., vim geminam sentit paratque duobus O., g. vires O. moža in konja, (hydra) geminas resumpsit vires O., stupuit gemina nece coniugis Orpheus O.

    2. dva, oba, dvojica: geminae somni portae V., g. acies, g. nares V., tempora g. V. obe senci, V. g. aures, g. pedes O., tudi sg. g. pes O. dvoje nog, g. fratres ali g. sorores O. dva, dve, g. angues O. dve, g. sidus O. zvezdna dvojica, dvozvezdje, g. Arcti O. (ozvezdji) Veliki in Mali voz (medved), scinditur amnis in geminas partes O., g. manūs MART.

    3. dvolik: Chiron (kot človek in konj) O., Cecrops (zaradi kačjih nog) O., gemina figura tauri iuvenisque O., g. corpus Tritonis STAT.

    4. podoben (kakor dvojčka), enak: g. facies VARR., geminus ac simillimus nequitiā CI., par est avaritia, similis improbitas, eadem impudentia, gemina audacia CI., quae (memoria) est gemina litteraturae quodammodo CI. je nekako dvojček črkopisa, je tako rekoč drugi črkopis, illud vero geminum consiliis Catilinae et Lentuli CI. je skupno, ambobus geminus cupido laudis SIL.
  • gemitus -ūs, m (gemere)

    1. vzdih(ljaj), vzdihovanje, ječanje, javkanje, stok(anje): ENN., CA. AP. GELL., Q., SEN. PH., ut urbe tota fletus gemitusque fieret CI., tota obviam civitas cum lacrimis gemituque processerat CI., gemitum ciere, gemitum de pectore ducere, ingentem gemitum ad sidera tollere, gemitum dare a pectore imo V. ali samo gemitum dare O. vzdihovati, ječati, gemitum reprimere O. zadržati; v pl.: SEN. PH., flebiles clamores gemitūsque L., gemitūs edere LUCR., O. ali dare O.; s subjektnim gen.: illi eiulatus gemitūsque Philoctetae CI., mulierum virorumque gemitūs CI., gemitūs iraeque leonum V. jezno stokanje, gemitus cadentum V., equi, tauri V., morientium L., beluae PETR., caesorum AMM., gemitūs compeditorum AUG.; pesn. metaf. o stvareh = bobnenje, bučanje, šumenje, tellus dat gemitum V. zabobni, gemitum dedēre cavernae V. so zaječale, incudibus ictus referunt gemitūs V. nakovalo stoka (ječi) pod udarci, g. pelagi V., plāga facit gemitūs O. vreščavo zazveni.

    2. meton. tožba, bol(est), žalost (z objektnim gen. zaradi česa): g. ereptae virginis V.

    Opomba: Star. gen. sg. gemitī: PL.; acc. pl. gemitos: AUG.
  • gemma -ae, f

    1. brst, popek, oko (na vinski trti), kolekt. brstje, pop(kov)je: COL., ineunte vere ... existit tamquam ad articulos sarmentorum ea, quae gemma dicitur, a qua oriens uva se ostendit CI., trudit gemmas et frondes explicat omnes V., turgent in palmite (na mladiki) gemmae V.

    2.
    a) dragulj, poseb. svetel, rezan ali izbrušen drag kamen iz prozorne snovi (medtem ko so lapillus, lapis in margarita iz neprozorne snovi), brušen kamen, dragotina: Q., AP., ISID.: nego in Sicilia ... ullam gemmam aut margaritam (fuisse), ... quin conquisierit CI., pocula ex auro gemmis distincta clarissimis CI., duplex gemmis auroque corona V., non gemmis venale H., positae ex ordine gemmae O., g. vitrea PLIN. steklen ulitek, nepristen dragulj.
    b) biser: AMM., gemmae et lapides H. biseri in dragulji, legitur rubris gemma sub aequoribus PR., cedet Erythraeis eruta gemma vadis MART.; metaf. biser, dragotina = (o)kras, dika, lepotičje: multas in digitis, plures in carmine gemmas invenies MART., Hesperius gemma amicorum SID.

    3. meton. z dragulji okrašene ali iz njih narejene stvari, npr.
    a) z dragulji okrašena čaša ali tak kozarec: bibere gemmā V. ali bibere e gemma PR., in gemma posuere merum O., gemmā ministrare SEN. PH.
    b) pečat, pečatni prstan: gemmā signari O. (o pismu), impressā signat sua crimina gemmā O., dat digitis gemmas O., gemmae damnum PLIN.; pren.: ego sub gemmane (pod ključem) abstrusos habeo tuam matrem et patrem? PL.

    4. pesn. metaf. v pl. = očesa na pavovem repu: gemmis caudam stellantibus implet O.
  • gemmō -āre -āvī -ātum (gemma)

    1. brsteti, v brstje iti, popke delati, popke odganjati ali poganjati, dobiti popke: VARR., COL., PLIN., PALL., „gemmare vitīs“ ... etiam rustici dicunt CI.

    2. (le v pt. pr.)
    a) biti okrašen z dragulji, od draguljev žareti (bleščati se, lesketati se): gemmantia sceptra O.
    b) metaf. bleščati se (lesketati se, svetiti se, iskriti se) kakor dragulj(i) herbae gemmantes rore recenti LUCR., pinnae gemmantes caudae COL., Memphites ... gemmantis naturae PLIN., gemmantes explicat alas (pavo) MART.
  • gemō -ere -uī (-itum) (prim. gr. γέμω poln sem, γόμος naklad, tovor)

    I. intr.

    1. (o osebah) vzdihovati, ječati, ihteti, stokati, javkati, tarnati: PL., SEN. PH., turpe nec dignum viro (est) gemere CI., gemebant Syracusani CI., gemente populo Rom. CI., „o felicem coniuge matrem“ dixit et gemuit O., gemere in tauro, saeve Perille, tuo PR., nullo gemit hic tibicina cornu IUV.; z abl. causae: gemere desiderio mei CI.

    2. metaf.
    a) (o živalih) gementes (leones) LUCR. rjoveči, nec gemere ... cessabit turtur V. gruliti, gemuit noctua PR. je skoviknila, gemit (equus) O. rezgeta, gemuere iuvenci O. so (za)rulili.
    b) (o stvareh) (za)škripati, ječati, pokati, bobneti, bučati ipd.: plaustra gemunt V., gemuit sub pondere cymba V., mālus ... antemnaeque gemunt H., visam gementis litora Bospori H., gemuit parvo mota fenestra sono O., gubernacula gemunt PLIN. IUN.; z abl. causae: gemit ultima pulsu Thraca pedum V., gemit impositis incudibus Aetna V., cuneis gemit grave robur adactis VAL. FL., vesana misto conventu delubra gemunt CL. –

    II. trans. vzdihovati, žalovati nad čim ali kom, žalostiti se nad kom ali čem, žalostiti se zaradi koga ali česa, obžalovati koga ali kaj: quod ... senex graviter gemam ENN. FR., haec gemebant boni CI., plagam acceptam gemit res publ. CI., dare quod gemerent hostes LUCR., acerba gemens O. bridko vzdihujoč, multa (multum PH.) gemens V. glasno stokajoč (ječeč), multa gemens ignominiam V. glasno vzdihujoč nad sramoto, Ityn flebiliter gemens (infelix avis) H., talia voce gemit VAL. FL.; v pass.: hic status una voce omnium gemitur CI. EP., vita gemenda est O.; z ACI: sulfura contemni vicus gemit H., arbor gemuit sua robora flagellari O., servum te gemis esse diu MART.; z inf.: paucis ostendi gemis H., dominique gemit captivus inire imperia STAT.
  • Gemōniae -ārum, f (sc. scalae): T., SUET. ali (redkeje) Gemōniae scālae: VAL. MAX. Gemónske stopnice, ki so vodile od Kapitolskega griča do Tibere; po njih so vlačili trupla v Marmentinski ječi usmrčenih obsojencev v Tibero; PLIN. jih zato imenuje „gradus gemitorii“ stopnice vzdihovanja (od glag. gemere).
  • gen samostalnik
    1. biologija (nosilec dednega zapisa) ▸ gén
    okvarjen gen ▸ károsodott gén
    mutacija gena ▸ génmutáció
    mutirani gen ▸ mutáns gén
    izražanje gena ▸ gén kifejeződése
    podedovati gen ▸ gént örököl
    zapisano v genih ▸ génekben kódolva, génjeiben hordoz
    človeški gen ▸ emberi gén
    kopija gena ▸ génmásolat
    gen na kromosomu ▸ kromoszómán lévő gén
    odkriti gen ▸ gént felfedez
    zaporedje genov ▸ gének sorrendje
    identificirati gen ▸ gént azonosít
    aktivirati gen ▸ gén aktivál
    bakterijski gen ▸ bakteriális gén
    spremenjen gen ▸ módosított gén
    kombinacija genov ▸ génkombináció
    nosilec gena ▸ génhordozó
    očetovi geni ▸ apai gének
    spreminjanje genov ▸ génmódosítás
    različica gena ▸ génváltozat
    delovanje gena ▸ génműködés
    prisotnost gena ▸ gén jelenléte
    okvara gena ▸ génkárosodás
    bolezenski gen ▸ betegséget okozó gén
    Povezane iztočnice: recesivni gen

    2. (o lastnosti ali nagnjenju) ▸ gén
    šampionski geni ▸ bajnoki gének
    Čeprav nima "šampionskih genov", je postal nosilec olimpijskega zlata. ▸ Jóllehet nem rendelkezik „bajnoki génekkel", mégis olimpiai aranyérmes lett.
    imeti dobre gene ▸ jó génjei vannak
    S ploščo dokazujejo, da imajo fantje dobre gene za številne glasbene zvrsti. ▸ A fiúk lemeze bizonyítja, hogy számos zenei műfajhoz van tehetségük.
    Po mami imam dobre gene, nemške. ▸ Anyai ágon jófajta német géneket örököltem.
    slabi geni ▸ gyenge gének
    dirkaški geni ▸ versenyzői gének
    Motocikli z dirkaškimi geni pri Kawasakiju nosijo ime Ninja. ▸ A Kawasakinál a versenygénekkel rendelkező motorkerékpárokat Nindzsának hívják.
    kaj je zapisano v genih ▸ génjeiben kódolt, génjeiben hordoz, vérében van
    Ljudem je ljubezen do igre zapisana v genih. ▸ A játék szeretete az emberek vérében van.
    imeti kaj zapisano v genih ▸ génjeiben kódolt, génjeiben hordoz, vérében van
    Svobodo imamo ljudje zapisano v genih. ▸ Nekünk, embereknek a szabadságszeretet a génjeinkben van kódolva.
    imeti kaj v genih ▸ génjében van, vérében van
    kaj je v genih ▸ génjeiben kódolt, génjeiben van
    Narodna pripadnost se ne prenaša po genih, ampak je stvar odločitve. ▸ A nemzetiségi hovatartozás nem a génekkel öröklődik, hanem elhatározás kérdése.
    Janičarji so v Bosni zasejali slovenske gene. ▸ Boszniában a janicsárok elterjesztették a szláv géneket.
    In kako vemo, ali smo podedovali gene za debelost? ▸ És azt honnan tudhatjuk, hogy kövérségre hajlamosító géneket örököltünk-e?
    Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. ▸ A Mitsubishinek a vérében van a sportosság.
    Približno 60 odstotkov zdravja je v genih, torej je 40 odstotkov zbir različnih drugih vplivov. ▸ Az egészségi állapotunknak körülbelül 60 százaléka a génjeinkben van kódolva, tehát a maradék 40 százalékot a különböző egyéb hatások teszik ki.
    Športni talent sta imela že v genih, saj sta bila oče in mati aktivna športnika. ▸ A sporttehetség már a vérükben volt, hiszen az édesapjuk és az édesanyjuk is aktív sportoló volt.
  • gener -erī, m (prim. gr. γαμέω oženim se, γαμβρός (iz *γαμ-ρος) zet, lat. gener; naslanja se na genus, gens, genitor, gignere ...)

    1. zet = hčerin mož: ICTI. idr. Piso ille, gener meus, ... a propinquo suo socerum suum flagitabat CI., cum soceris generi non lavantur CI., nubit genero socrus CI., Cingetorigem ... generum suum, ... hostem iudicat C.; kolekt.: generi cruorem cum soceri sanguine permiscuit ensis O.; occ. bodoči zet = hčerin zaročenec, hčerin ženin: (Coroebus) Cassandrae incensus amore, ... gener auxilium Priamo ... ferebat V., Lycambae spretus infido gener H.; šalj. = hčerin ljubimec: Villius in Fausta Sullae gener H. (Vilij je bil Milonov prijatelj in ljubimec njegove soproge Favste, Sulove hčere).

    2. (nam. progener) mož vnukinje ali pravnukinje: ICTI., qui collegam et generum adsciverat T., tuum, Caesar, generum ... colebamus T.

    3. (redko) svak = sestrin soprog: Mardonius, regis (Xerxis) gener N., Pygmalion ... avunculum suum eundemque generum ... occidit IUST. – Soobl. gener -eris, m; od tod dat. pl. generibus: ACC. AP. NON.
  • generácija génération ženski spol ; âge moški spol d'homme

    mlajša generacija la jeune (ali nouvelle) génération
  • generálen general

    generálna agencija general agency
    generálni direktor chief manager, general manager, president; managing director
    generálni inšpektor inspector general
    generálni konzul consul general
    generálno pooblastilo general (ali full) power of attorney
    generálni pregled (avta) general overhaul
    generálna skupščina general meeting
    generálna skušnja gledališče dress rehearsal
    generálna stavka general strike
    generálni štab general staff
    generálni zastopnik general agent
    generálni tajnik secretary general
    generálni zemljevid small-scale map
  • generātōrius 3 (generātor) ki spada k rojstvu: more generatorio po načinu rojstva: TERT.; subst. generātōrium -iī, n sredstvo ali pripomoček: AMBR.
  • género moški spol spol, rod, vrsta; blago

    género chico eno- ali dvodejanka
    género grande gledališka igra z večdejanji
    género inferior manjvredno blago
    género de punto trikotažno blago
    de mal género neprimeren, o nepravem času
    sin ningún género de duda nedvomno
    le deseo todo género de felicidades želim vse najboljše
    géneros pl blago, roba, artikli, izdelki
    géneros de algodón bombažni artikli
    género de pacotilla malovredno blago
    géneros sin salida neprodajno blago
    corredor de géneros mešetar
  • Gēnēsārās, -ae, m: PLIN. ali Gennēsar in Gennēsareth, indecl. n: VULG. Gēnĕsăr najdemo pri SID. Genezár(as), Genázaret, jezero v Palestini.
  • genetīvus, slabše genitīvus 3 (genere = gīgnere)

    1. pass. prirojen, od rojstva, prvoten: imago O. nomina O. rodovna (rodbinska, plemenska) imena, nota SUET. vrojeno znamenje, materino znamenje.

    2. act. rodeč, plodeč: Apollo Genetivus VARR. AP. MACR.; occ. kot gram. t. t. casus genetivus ali samo genetīvus -ī, m rodilnik, genetiv: Q., SUET., GELL.
  • geniālis -e, adv. geniāliter (genius)

    I. geniju posvečen =

    1. nevestin(ski), svatovski, zakonski: lectus g. CI., H. idr. ali g. torus V., AUR. ali pulvinar g. CAT. zakonska postelja; pesn.: ducuntur raptae, genialis praeda, puellae O. plen za zakonsko posteljo, bella STAT. ob svatovščini; subst.
    a) geniālis -is, m (sc. torus) zakonska postelja: L., IUV.
    b) α) geniālia -ium, n zakonska postelja: ARN. β) Geniālia -ium, n genijev praznik: CHAR.

    2. rodoviten, razvijajoč se, uspešen: copia pecudum, sors PLIN. –

    II. genija razveseljujoč = srce razveseljujoč, razveseljiv, vesel, radosten, boder, prijazen, vabljiv: hiems V., uva O., serta (pri pitju vina) O., platanus O. (ker so pod njo pri pojedini ležali), praeda, rus, arva Canopi, Musa, festum O., festum genialiter egit O. je veselo prebil, dies IUV., litus STAT., divi STAT. (o Cereri in Bakhu), vultus AP.
  • gēnio1 m

    1. mitol. genij

    2. duh:
    buono, cattivo genio dobri, zli duh
    essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

    3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
    avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
    è un genio universale vsestransko je nadarjen
    genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

    4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
    il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

    5. všečnost, prijetnost, okus:
    è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
    andare a genio biti všeč
    di genio rad