Franja

rustaud, e [rüsto, d] adjectif kmečki, kmetavzarski; okoren, neotesan, neroden; masculin kmetavzar, teleban, neotesanec, neroda

quel gros rustaud! kakšna neroda!

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

rutilant, e [rütilɑ̃, t] adjectif žareče rdeč; familier sijoč, bleščeč

voiture féminin rutilante bleščeč avto

rythmé, e [ritme] adjectif ritmičen; ubran, umerjen

prose féminin rythmée ritmična proza

s | S m inv.

1. s, esse, lettera s (esse); consonante s:
s je sičnik la esse è una sibilante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
S kljuka gancio a S (per il trasporto della carne nel mattatoio)

2. s prep. glej z

sabato m sobota:
sabato grasso pustna sobota
sabato inglese sobota s prostim popoldnevom
Sabato Santo velika sobota
Dio non paga il sabato božja kazen te slej ko prej doleti
far sera e sabato pog. zamuditi se, ne da bi bilo delo opravljeno
sabato che viene! šalj. o svetem Nikoli!

sablé, e [sable] adjectif pokrit s peskom; masculin suh kolač iz krhkega testa

saburral, e, aux [sabüral, ro] adjectif

langue féminin saburrale obložen jezik (médecine)

saccadé, e [sakade] adjectif sunkovit, presekan, odsekan

style masculin saccadé presekan slog

sacchariné, e [karine] adjectif osladkan s saharinom (café masculin, thé masculin kava, čaj)

sacco¹ m (pl. -chi)

1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se

2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba

3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super

4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se

5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem

6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik

7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se

8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci

saccus -ī, m (izpos. gr. σάκκος iz semit. śaq obleka iz grobega blaga, raševnik, žalna obleka, vreča; prim. tudi sl. sak (ribiška mreža na palici), žakelj)

1. vreča, žakelj: cum iste civitatibus ... cilicia, saccos imperaret CI. menda vreče za žito, sacci hordeo tumentes PH. vreče za žito, sacci nummorum H. vreč(ic)e denarja, ferventis auri sacci MART.; poseb. vreč(ic)a kot obkladek, ki se polaga na obolele ude: nervorum dolorem sal in saccis madefactus aquā ferventi levat PLIN.; kot potilo: VEG.
a) vreč(ic)a za precejanje masti, medu in raznih tekočin, precejalo, precejalnik, cedilo, cedilnik, cedník: adeps saccatus lineis saccis PLIN., fragmina fanorum, quae in sacco remanserunt COL., vini vires sacco frangere PLIN., sacci vinarii PLIN., saccus nivarius MART.
b) vreča kot beraška malha: ire ad saccum PL. „malhariti“ = s svojo malho prositi, pobirati miloščino, beračiti, (hod)iti beračit.

2. meton. raševinasto oblačilo, ráševnik, debelodlakavo oblačilo: ECCL.

sacerdotal, e, aux [-sɛrdɔtal, to] adjectif duhovniški, svečeniški

sacral, e, aux [sakral, kro] adjectif sakralen, svet, posvečen, bogoslužen

sacré, e [sakre] adjectif, religion svet, pcsvečen; maziljen; musique sakralen; nedotakljiv; populaire presnet, preklet; izreden

le sacré collège kolegij kardinalov
sacré menteur! (populaire) presneti lažnivec!
(populaire) sacré nom de Dieu!, sacré nom d'un chien! prekleto! sakrament!
art masculin sacré, musique féminin sacrée cerkvena umetnost, glasba
édifice masculin sacré svetišče
droit masculin sacré sveta, nedotakljiva pravica
livres masculin pluriel sacrés stari in novi testament (za kristjane)
le mal sacré božjast
avoir une sacrée chance imeti sakramensko srečo
il faut un sacré courage pour y ailer treba je vražjega poguma, da greš tja
par ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj svetega

sacrificato agg.

1. žrtvovan

2. požrtvovalen

3. (non valorizzato):
questa ragazza è sacrificata in questo lavoro pri tem delu je dekleta škoda
con questo arredamendo la stanza è sacrificata s takim pohištvom soba zgubi

sacrifié, e [sakrifje] adjectif žrtvovan

un peuple sacrifié žrtvovano ljudstvo
patrouille féminin sacrifiée žrtvovana patrulja (ki jo pošljejo v smrt)
marchandises féminin pluriel sacrifiées poceni, z izgubo ali brez dobička prodano blago glej sacrifier

sacri-legus 3, adv. -ē (sacra in legere)

1. krajo svetinj ali rop svetišča zadevajoč, s krajo svetinj ali z ropom svetišča povezan, svetokraden, svetokrajen, svetograben: templis bellum sacrilegum indicere CI., templo manus sacrilegas inferre CI. lotiti se svetišča z grabežljivimi (roparskimi, svetograbnimi) rokami, ausi sunt sacrilegas admovere manus intactis illis thesauris L.; kot subst. sacrilegus -ī, m tat svetinj, ropar svetišča, svetokradec, svetograbec: Q., SEN. PH. idr., sacrilego poena est CI., non sacrilegum, sed hostem sacrorum CI., sacrilegorum numero haberi N.

2. svetoskrunski, skrunilski, sramotilen, brezveren, brezbožen, hudoben, nizkoten, zavržen, podel, pokvarjen, malopriden, ničvreden: TER., MART. idr., Graeci CI., sanguis V., dextra, manus, linguae O., sacrilegas meretricum ut persequar artes O., feminae O. (ki so raztrgale Orfeja), manu sacrilegā produxit H., nec nos sacrilegi templis admovimus ignes TIB., Penthea tu ... bipenniferumque Lycurgum sacrilegos (ker sta zaničevala Bakhovo bogoslužje) mactas O., exi e fano ... hominum sacrilegissume PL., in ipso opere sacrilege (adv.) TERT.; subst.
a) sacrilegus -ī, m svetoskrunec, skrunilec, skrunitelj, oskrunjevalec, onečastitelj, onečaščevalec, (pre)kršitelj, brezbožnež, brezbožnik, hudobnež, podlež, nizkotnež, baraba, zavrženec, pokvarjenec, malopridnež, ničvrednež: omnes undique parricidae, sacrilegi, convicti iudiciis ... Catilinae proxumi familiaresque erant S., intrat sacrilegi (sc. Erysichthonis, ki je razžalil Cerero) thalamos O., minor exstat sacrilegus IUV.; z gen.: sacrilegus violati templi AMM., nuptiarum COD. TH., COD. I.; kot psovka = lopov, malopridnež: sceleste, parricida, sacrilege PL., hunc perterrebo sacrilegum TER.
b) sacrilega -ae, f = zavrženka, malopridnica, hudobnica, pôdlica, nizkotnica, pokvarjenka, ničvrednica: quid ais, sacrilega? TER.

sacro¹

A) agg.

1. relig. svet; sakralen; cerkven:
arte sacra sakralna, cerkvena umetnost
i sacri bronzi zvonovi
sacro collegio kardinalski kolegij
Sacro Cuore Sveto srce Jezusovo
la Sacra famiglia Sveta družina
fuoco sacro, morbo sacro med. pog. herpes
musica sacra cerkvena glasba
paramenti sacri mašna oblačila
il poema sacro lit. Božanska komedija
sacre rappresentazioni gled. misteriji
Sacra scrittura Sveto pismo

2. ekst. svet; nedotakljiv:
l'ospite è sacro gost je svet

3. posvečen

B) m sveto:
il sacro e il profano sveto in posvetno

sacro-saint, e [sakrɔsɛ̃, t] adjectif presvet, sakrosan(k)ten; figuré nedotakljiv, neoskrunljiv