Franja

obnêsti se obnesem se poći za rukom, uspjeti (-pe-): delo se mi je obneslo; letina se nam je obnesla

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.

obódec -dca m
1. obodić
2. mavišnjak, radl, točkić za izrezivanje tijesta, testa

ob-oediō (obēdio, stlat. oboidiō) -īre -īvī -ītum (ob in audīre)

1. poslušati koga, ravnati po nasvetu koga, marati za besedo koga: quibus rex maxime oboedit, eas habet inimicissimos H.

2. poslušati = poslušen, pokoren biti, ubogati, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, podrediti (podrejati) se, vdajati se v kaj, ustreči (ustrezati) komu, čemu: Suet., Amm. idr., legi H., obtemperare oboedireque magistratibus Ci., paucis centurionibus in modum servorum T., haec omnia Ap. v vsem tem; pass. (impers.): oboeditum est dictatori L.; metaf.: pecora ventri oboedientia S., ramus oleae quam maxime sequax et oboediturus Plin. vdajajoča se in voljna (gibčna). — Od tod adj. pt. pr. oboediēns -entis, adv. oboedienter poslušen, pokoren, ubogljiv, voljan, ràd: Pl., Aur. idr., nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., imperiis vivorum nemo oboedientior fuit me uno L., dicto audiens et oboediens L., imperiis oboedientissimus miles L., oboedienter imperata facere Cu., L., nihil oboedientius fecerunt quam ut muros diruerent L., oboedientissime paruit Aug., ut ad nova consilia gentem quoque suam oboedientem haberet L.; abs.: cetera omnia secunda et oboedientia sunt S. je ugodno (sc. položaj itd.) in pokorno (sc. dežele in narodi); subst. oboediēns -entis, m podanik, podrejenec (naspr. dominus et imperans): Ci., L., Amm.; metaf.: oboedientissima quocumque in opere fraxinus Plin. zelo voljna, gibčna.

Opomba: Star. fut. oboedibo: Afr. ap. Non.

obójen -jna za oplaćivanje: -e deske, letvice

òbor m
1. obor, ograjen prostor za živino
2. dial. dvorišče, prostor pred hišo: mnogima vidokrug ne prelazi obor rodenog doma; u ovom božjem -u na tem božjem svetu

obòr -ora m
1. obor, ograđen prostor za svinje
2. v. obora

obóra ž ograđen prostor za divljač u šumi

òbōrje s obori, ograjeni prostori za živino: po carskom kanunu jabana može kupiti ogradu u kojoj je kuća i oborje i šljivik

òborknēz m (n. ober) zgod. za turške vlade predstojnik knežine, višji vaški knez

obrabnína ž odšteta za upotrebu

obračálo s sprava za obraćanje, okretanje

òbramenica ž, òbramica ž, òbrāmnica ž, obràmnjača ž
1. nosilni drog za dve vedrici
2. torba z oprto

ȍbrēdom prisl. po vrsti, eno za drugo: od glave po žut cekin ište, i za noćcu obredom djevojku

obrezoválnik m obrezivač, nož za obrezivanje

obsécration [ɔpsekrasjɔ̃] féminin prošnja za božjo pomoč; pluriel (pri starih Rimljanih) javne prošnje, molitve, kadar je država bila v nevarnosti

ob-secrō (opsecrō) -āre -āvī -ātum (ob in sacrāre) (za)rotiti, milo (za)prositi, živo prositi, (za)prositi, izprositi, priprositi: Suet. idr., pro di immortales, obsecro nostrum fidem Pl., eum orare et obsecrare N., pacem Amm., pro fratris salute Ci.; z dvojnim acc. (personae in rei): illud unum vos obsecro Ci. samo to vas prosim; pass.: homo obsecratus C., ei … (sc. legati) … simul ab Numidis obsecrati S., venia obsecranda Plin. iun.; z zahtevnim stavkom: S. fr., orat atque obsecrat, sit apud vos modestiae locus Ci., Bassus multis precibus … obsecrabat, implerem meum tempus Plin. iun., obsecrare ut vivere liceat Ci., obsecrabit patrem, ne id faciat Ci., nunc te per amicitiam et amorem obsecro, principio ut ne duceas Ter.; v velelnih stavkih je ta glag. večinoma vrinjen: noli, obsecro, dubitare Ci.

1. kot izraz začudenja dajte!, za božjo voljo!: Afr., obsecro, quem video? Ter.

2. kot izraz vljudnosti „prosim“ = čuj(te)!: Attica, obsecro te, quid agit? Ci., ubi est? obsecro vos L.

obséda ž
1. opsada: obseda trdnjave, mesta
2. drugari za istim stolom: svatovska obseda

obseválnica ž prostorija za ozračivanje

ob-solēscō (obs-olēscō) -ere -solēvī (-solētum) (ob in solēre prim. adolēscō, exsolēsco) izrabiti (izrabljati) se, obrabiti (obrabljati) se, metaf. = (iz)giniti, izginiti (izginjati), pojemati, pojenja(va)ti, posta(ja)ti nepomemben, propasti (propadati), na (v) nič pri(haja)ti, iz rabe se umakniti (umikati), opustiti (opuščati) se, zastare(va)ti, izgubiti (izgubljati) ugled, veljavo ali sijaj: Varr., Plin. iun., Sen. ph., Amm. idr., cito gloria obsolescit in sordidis hostibus (pred sovražniki, v navzočnosti sovražnikov) Cu., virtus splendet per se semper neque alienis umquam sordibus obsolescit Ci., obsolevit iam ista oratio Ci., laus T., alia vetustate iam obsoleverunt L. — Od tod adj. pt. pf. obsolētus 3, adv. -ē

1. obnošen, obrabljen, ponošen, oguljen, grd: Ap., vestis L., vestitus N., Ci., amiculum Cu., obsoletus (v ponošeni obleki) Thessalonicam venisti Ci., obsoletius vestitus Ci.; occ.
a) trhel, propadel, odslužen, za podrtje: tectum H.
b) umazan, zamazan, onečeden, onesnažen, omadeževan: obsoleta sordibus H., dextra obsoleta sanguine Sen. tr., color Col., Suet.

2. metaf. obrabljen = navaden, vsakdanji, preprost: spolia vilia et obsoleta Cu., populi honores effusi atque obsoleti N., usitata ac prope obsoleta gaudia L., obsoletior oratio Ci. nekoliko preprost jezik (= ne izbirčen v besedah in brez govornega okrasja), crimina Ci.; toda verba obsoleta Ci. obrabljene = starinske, zastarele.