Notrufnummer, die, telefonska številka za klic v sili
Notstandsverfahren, das, ustavne določbe za izjemno stanje
Notstromaggregat, das, Technik agregat za tok v sili
Notverband, der, Medizin obvezilo za prvo pomoč
Notvorrat, der, zaloga za hude čase
Notzeichen, das, klic na pomoč, znamenje za klic na pomoč
nourricerie [nurisri] féminin pitališče, hlev za pitanje živine; otroške jasli, dečji dom (za dojenčke); gojitev sviloprejk
novālis -e (novus) neobdelan, nezoran: ager, qui intermittitur a novando, novalis dicitur Varr. praha, neobdelana njiva; od tod subst. novālis -is, f (sc. terra ali humus) in novāle -is, n (sc. solum) ledina, njiva na ledini, trznína, praha, neobdelana njiva: Col., novalis est, ubi satum fuit ante quam secundā aratione renovetur Varr., tonsae novales V., novale vacuum O., novale est, quod aeque alternis annis seritur Plin., novalis est terra praecisa, quae anno cessavit G.
2. novína = prvič orana zemlja, prvič zorana ledina: Cl., talis fere est in novalibus caesā vetere silvā Plin., ex silva novale facere Icti., dumosa novalia purgans … bis terque quaterque resulcans Ven.
3.
a) obdelovalna njiva nasploh: haec tam culta novalia miles habebit? V., diri novalia Cadmi Stat.
b) pašna površina, svet za pašo, pašniki: Col. (6, praef.).
novelería ženski spol novelistika; stikanje za novostmi
noviciát m
1. novicijat, vrijeme iskušeništva, pripravništva za redovničko zvanje
2. nastamba za redovničke pripravnike
novolétnica ž
1. novogodišnja pjesma (pes-): zapeti -o
2. obredni kruh, hljeb, hleb, pečen za Novu godinu
nu, e [nü] adjectif gol, nag; nepokrit, neoblečen, le za silo oblečen; commerce nepakiran; masculin nagota, akt
chambre féminin nue soba brez pohištva
nu comme un ver; comme une main popolnoma nag; figuré popolnoma brez sredstev
à nu gol, nepokrit, nezavarovan, (konj) neosedlan
monter à cheval à nu jahati konja brez sedla
à l'œil nu z golim očesom
nu pieds bos
nu-tête gologlav
se battre à mains nues boriti se z golimi rokami, brez orožja
dire la vérité toute nue povedati golo resnico
mettre à nu razgaliti
mettre quelqu'un à nu komu vse (od)vzeti
nubile [njú:bil] pridevnik
godna za možitev
nubile [nübil] adjectif godna za ženitev
nubilidad ženski spol godnost za možitev
nūbilis -e (nūbere) (kot f) godna (sposobna) za poroko, godna za možitev, dorasla: filia Ci., virgo N., L., O., Front., iam matura viro, iam plenis nubilis annis V.; metaf. goden za možitev: haec ubi nubilibus primum maturuit annis O., nubilis iam aetatis filia Val. Max.
nubilité [-lite] féminin godnost za ženitev
nubility [nju:bfliti] samostalnik
godnost za možitev
pravno zrelost za zakon
nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)
I. intr.
1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.
2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —
II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.