Franja

opísati opisováti to describe; to depict, to picture; to delineate; to represent; to paraphrase; geometrija to circumscribe

to se ne da opísati, opisováti this is indescribable, this baffles all description

opísati décrire, faire (ali donner) la descriptiori de, (dé)peindre; user d'une circonlocution (ali d'une périphrase)

ki se ne da opisati indescriptible, inexprimable
opisati svoja čustva décrire (ali dêpeindre) ses sentiments

opísati describir ; (razlagati) explicar; relatar; narrar ; (definirati) definir

ki se ne da opisati indescriptible
natančno opisati detallar, entrar en detalles sobre, particularizar; especificar

opit pridevnik
1. (pijan) ▸ ittasUgotovili so, da je vozil opit, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje. ▸ Megállapították, hogy ittasan vezetett, ezért elvették a jogosítványát.

2. (v posebnem mentalnem stanju) ▸ megrészegült
Izrael je bil od te odmevne zmage opit. ▸ Izrael megrészegült ettől az átütő győzelemtől.
Ves opit od njene lepote in igralske prepričljivosti se z njo na skrivaj tudi zaroči. ▸ A lány szépségétől és színészi képességeitől megrészegülve titokban eljegyzi.

opiti glagol
1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódulZ vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.

opitje samostalnik
(o pijanosti) ▸ ittasság
Prisotni so vedeli, da je z mano nekaj hudo narobe, zdravstveno osebje je zaradi spleta okoliščin (mladost in silvestrovanje) znake žal pripisalo le alkoholnemu opitju. ▸ A jelenlévők tudták, hogy valami komoly baj van velem, de sajnos a körülmények (fiatal kor és szilveszter) kombinációja miatt az egészségügyi személyzet az ittasságnak tulajdonította a tüneteket.

oplašíti to intimidate, to discourage, to dishearten; to frighten; to deter; to daunt; (ptice) to scare

ne dam se oplašíti I am not to be frightened
oplašíti se to take fright, to shy (česa at something)
ki se ne da oplašíti undeterred

oponašalka samostalnik
1. (kdor posnema gibe ali zvoke) ▸ imitátor
Večina mačk, ki pri živalskih psihologih dosegajo nižje IQ rezultate kot psi, je krasnih oponašalk. ▸ A legtöbb macska, amely az állatpszichológusok IQ-tesztjein alacsonyabb pontszámot ér el, mint a kutyák, remek imitátor.
Tina Fey je ameriški javnosti od lani znana kot izredna oponašalka republikanske podpredsedniške kandidatke Sarah Palin. ▸ Tina Feyt az amerikai közönség tavaly óta Sarah Palin republikánus alelnökjelölt rendkívül ügyes imitátoraként ismeri.

2. (o prevzemanju vzorca) ▸ utánzó
Današnja kraljica pa s svojim oblačenjem očitno ne pritegne oponašalk. ▸ A mostani királynő azonban, úgy tűnik, az öltözködésével nem vonzza az utánzókat.

3. (ptica) ▸ énekes gezerigó, amerikai gezerigóNa otoku Floreana so postavili tudi majhno raziskovalno postajo, da bi tu ponovno naselili ptico oponašalko. ▸ A Floreana-szigeten egy kis kutatóállomást hoztak létre, hogy az énekes gezerigót visszatelepíthessék.

oponášati imiter, contrefaire, parodier, singer, mimer ; (očitati) reprocher quelque chose à quelqu'un

oponašati hojo nekoga contrefaire (ali imiter) la démarche de quelqu'un
oponašati profesorja parodier (ali singer, mimer) un professeur
oponaša mu, da ni točen il lui reproche son inexactitude

opozárjati ➞ opozoriti

opozarjam vas na dejstvo, da... I call your attention to the fact that...

opozoril|o srednji spol (-a …) der Hinweis, der [Tip] Tipp
vnaprejšnje opozorilo die Vorankündigung
za nevarnost: die Warnung (da se bliža vihar Sturmwarnung, da obstoji možnost plazov Lawinenwarnung, zaradi onesnaženosti zraka Smogwarnung); zaradi megle: die Nebelmeldung
brez opozorila ohne Warnung, vojska ohne Anruf
ob opozorilu se takoj ustavite! bei Anruf [stehenbleiben] stehen bleiben!

opozoríti to warn

opozoríti koga na kaj to call (ali to direct), to drawl someone's attention to something, to point something out to someone
opozarjam vas, da... I give you warning that...
opozorili so ga, da je v nevarnosti he was warned that he was in danger
on te je bil lepo opozoril he had given you fair warning

op-pōnō -ere -posuī -positum (ob in pōnere)

1. na(s)proti postaviti (postavljati), položiti (polagati), postaviti (postavljati), položiti (polagati), (po)držati pred (ob) kaj, pass. nasproti stopiti (stati), se uleči (ležati): Petr., Cels. idr., o. manum fronti O. dati na čelo, oculis (ante oculos) manū o. O. ali manum ad oculos Suet. zasloniti (zaslanjati), zakri(va)ti si oči z roko, auriculum H. nastaviti, prožiti, pomoliti, fores oppositae O. nasproti postavljena = zaprta; med.: luna … opposita soli Ci. ki je stopila soncu nasproti; poseb. kaj v varstvo ali bran, obrambo (čemu) na(s)proti, kaj pred kaj postaviti (postavljati): exercitum barbarorum copiis Cu., armatos ad omnes introitus C., turrim ad introitum portūs C., castra ante moenia L., alicui equites C., se alicui C. idr., pro carissimis pignoribus corpora o. Cu. te predrage zastave zaslanjati s svojimi telesi, urbs barbaris ut propugnaculum opposita N. nasproti stoječe, moles oppositae fluctibus Ci.; o mestih: oppidum oppositum Thessaliae C. ki stoji nasproti Tesalije, Rhegion oppositum contra Lanclēia saxa O.; occ.
a) kot kockarski t.t. staviti proti (za protidobitek): pono palium: ille suum anulum opposīvit (= opposuit) Pl.
b) kot t.t. raznih voznikov: o. currum Sil. ali samo opponere Plin. zavoziti preko poti, zapreti (zapirati) komu pot z vozom (da se naslednji voz zadene ob njega in prevrne).

2. metaf.
a) nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), prepustiti (prepuščati): Gell., ad omne periculum solus opponitur Ci., se periculis o. Ci. izpostaviti (izpostavljati) se nevarnostim, nudatas radices hiberno frigori Plin.
b) komu kaj kot strašilo pred oči postaviti (postavljati), predočiti (predočevati): alicui formidines Ci., oppositus est terror Antonio Ci.
c) postaviti kak nasprotni razlog, opreti (opirati) se na nasprotni razlog, navesti (navajati) kaj proti čemu, ugovarjati, nasprotovati, oponírati: Q., quid habes, quod mihi opponas? Ci., quid opponas si negem? Ci., aliqui nomen, valetudinem alicuius Ci.
d) primerjaje na(s)proti postaviti (postavljati), v pass. = na(s)proti stati: Ph., Sen. ph., Gell. idr., multis secundis proeliis unum adversum C., omni virtuti vitium … opponitur Ci. stoji nasproti, his quattuor causis totidem medicinae opponuntur Ci.
e) kot jur. t.t. v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): o. res suas ad securitatem creditorum Sen. ph., ager oppositus est pignori ob decem minas Ter., o. domos nostras Vulg., animam suam tibi Vulg.; v besedni igri s pomenom pod 2. a): villula vestra non ad Austri flatus opposita est ..., verum ad milia quindecim et ducentos Cat. — Od tod adj. pt. pf. oppositus 3 nasproten, nasprotujoč, protiven, subst. opposita -ōrum, n nasprotujoči si stavki, protislovja: Gell.

Opomba: Star. pf. opposīvit: Pl.; sinkop. pt. pf. oppostus: Lucr.

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

op-primō -ere -pressī -pressum (ob in premere)

I.

1. (po)tlačiti, na tla pritisniti (pritiskati), zatisniti (zatiskati), tiščati: Pl., taleam pede Ca., oppressus onere armorum C., classis a praeconibus oppressa Ci. potopljeno, o. sinistrā manu mulieris pectus L., digito linguam Cael., ora loquentis O., opprime os! Ter. drži jezik za zobmi! jezik za zobe!, o. oculos (sc. morientis) Val. Max.; occ.
a) potlačiti, zmečkati, pomečkati, zadušiti, zadaviti, ubiti, zasuti: ne quis porcellus a matre opprimatur Varr., o. fauces Sen. ph. komu usta pripreti = ne dati mu na ves glas govoriti; toda o. fauces alicuius manu suā Suet. zadaviti koga s svojo roko, sidunt rimae subito et opprimunt operatos Plin., trabem deicere et hominem opprimere Icti., ruinā conclavis opprimi Ci., arenarum mollibus oppressus Iust., terrā oppressus Ci.
b) ogenj (za)dušiti, (po)gasiti: flammam ore in ardente Enn. ap. Ci., aquae multitudine vis flammae opprimmitur Ci.
c) pogoltniti (goltati) = ne izgovoriti (izgovarjati): litterae neque expressae neque oppressae Ci.
d) v boju podreti (podirati), na tla (z)valiti: miles Gallus ab equite Romano oppressus Suet.; pesn. = (sploh) podreti (podirati): iaculo leonem Val. Fl.

2. metaf.
a) (po)tlačiti, (za)dušiti, (u)dušiti, zatreti (zatirati), čemu ne da(ja)ti duška (prostora) čemu, ne (po)kazati česa, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati) kaj: tumultum L., motum Eutr., orientem ignem L., invidiam N., dolorem, potentiam Ci., libertatem N., iram S. pogoltniti, požreti, desiderium Sen. ph., mentionem memoriamque contentionis L., fraudem L. spodnesti, preprečiti, orationem Ci. postaviti se po robu izjavi, nasprotujoče nastopiti proti izjavi, aliquid opprimere atque abscondere Ci. ali insigne (znak) veri o. Ci. prikri(va)ti, tajiti, (za)tajiti (zatajevati); occ. α) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), upropastiti (upropaščati); v pass. = obnemoči, iznemoči zaradi česa, pod čim, pri čem, podleči komu, čemu, pri čem: o. aliquem iniquo iudicio Ci., insontem falso crimine L., occasionem sui opprimendi dare N., opprimi factione militari Eutr. β) podjarmiti (podjarmljati), zasužnjiti (zasužnjevati): patriam oppressam in libertatem vindicare N., Athenas servitute oppressas tenere N. v hudi sužnosti držati, rem publicam oppressam tenere Val. Max. oblastno delovati (vplivati) na razvoj državnih (javnih) zadev, s trdo roko urejati javne zadeve. γ) obvlad(ov)ati, nadvlad(ov)ati, užugati, ugnati, podvreči, premag(ov)ati, (u)krotiti: nationem Allobrogum Ci., bello eum N., bello reliquias Ci., adversarios N., Catilinae latrocinium Ci., legionem C. uničiti; poseb. koga zalotiti, prijeti, ujeti, zgrabiti, zapreti, v zapor dati: muscam Ph., suspectissimum quemque Suet., desertorem Icti.
b) (po)tlačiti, (po)treti, stisniti (stiskati), pritisniti (pritiskati), (za)težíti: animus demissus et oppressus Ci., calamitas eum oppressit Ter., opprimi invidiā, aere alieno, onere officii Ci., opprimi onere faenoris S., opprimi totius corporis doloribus Ci., timore oppressus C. prevzet od strahu, navdan s strahom, ves prestrašen, somno oppressus C. v trdnem spanju, trdno speč, pogreznjen v spanec; poseb. tako rekoč „vrat zadrgniti (zadrgovati)“ komu, prijeti (držati) koga za vrat = pritisniti (pritiskati), trdno držati koga (da npr. izpolni svojo obljubo), ne izpustiti (izpuščati) koga: Pl., institit, oppressit, non remisit Ci. —

II. (nenadoma, zahrbtno, zavratno) napasti (napadati), navaliti (navaljevati), planiti na koga, prestreči (prestrezati) koga (poseb. kot voj. t.t.): Ciceronem S., comminus aliquem Hirt., matrones in Eleusinis sacris noctu Iust., in tabernaculo opprimi C., repentino adventu incautos L. ali improvidos incautosque hostes L., hostem imprudentem N. ali inopinantem C. = nenadoma napasti; metaf.

1. presenetiti (presenečati), (i)znenáditi, (z)bloditi, vnesti (vnašati) zmedo, (z)mešati: numquam ille me opprimet consilio Ci. z naglico svojega sklepa, ne subito a me opprimantur (sc. z vprašanji), haec sum rogaturus Ci.

2. (o stvareh) prestreči (prestrezati), zaje(ma)ti, uje(ma)ti, dobi(va)ti, naj(deva)ti, presenetiti (presenečati), doseči (dosegati), zade(va)ti, dolete(va)ti, zateti: Antonium mors oppressit Ci., hominem opprimit tantus improviso morbus Ci. napade, prime, zgrabi, aliquem lux (dan) ali nox oppressit Ci., L., oppressi luce copias instruunt Hirt., clade, igni opprimi L., oppressus fraude loci V. prevaran; abs.: hiems oppressit L. je prišla.

opprobrāmentum -ī, n (opprobrāre) sramot(il)en očitek, zasramovanje: facere damni mavolo, quam opprobramentum aut flagitium muliebre inferri domo Pl. kakor da pride nad mojo hišo sramota in nečast zaradi ženske.

oppūgnātiō -ōnis, f (oppūgnāre)

1. kot voj. t.t. naskok, naskakovanje, naval (na mesto idr.), napad, obleganje z naskokom (naskakovanjem): o. oppidi, oppidorum, castrorum C., oppidum obsidione (z obkolitvijo) et oppugnationibus (z naskakovanjem) premere C., o. maritima L. z morske strani, z morja, terra marique oppugnationem instruere L. pripravljati naskok s kopnega in z morja, continua, non nocte, non terra remissa L., relinquere (opustiti) oppugnationem T., oppugnationem ostendere L. navidezno naskočiti.

2. metaf. napad(anje) (z besedami, npr. pred sodiščem, v političnem življenju in drugod), obtožba, obdolžitev, nasprotovanje, opozicija, ugovor, ugovarjanje: inimicorum Ci., oppugnationem inferre, propulsare Ci., etenim εἰλικρινὲς iudicium sine oppugnatione (ne da bi bil kdo ugovarjal, nasprotoval), sine gratiā nostrā erat Ci. occ.
a) način obleganja (naskakovanja): Belgarum o. haec est C., de oppidorum oppugnationibus Ci. (De orat. 1, 210), machinamenta et astus oppugnationum T.
b) umetnost obleganja, oblegovalna umetnost: oppugnationis scientia C.

opráva (-e) f star.

1. abbigliamento, vestito, veste; scarpe:
biti v delavski opravi portare la tuta da lavoro, l'abito da fatica

2. (oprema za neko dejavnost) equipaggiamento; veste:
jamarska oprava equipaggiamento da speleologo
konjska oprava finimenti
nevestina oprava abito da sposa

3. (oprema) attrezzature:
oprava mehanične delavnice attrezzature di officina meccanica

4. (pohištvo, predmeti za določen prostor) arredamento; arredi, suppellettili, masserizie:
kuhinjska oprava suppellettili da cucina
pisarniška oprava arredamento di ufficio
cerkvena oprava arredi sacri, suppellettili sacre

5. esecuzione, disbrigo, espletamento:
oprava zadeve disbrigo della pratica
oprava volitev svolgimento delle elezioni

oprav|ek moški spol (-ka …) die Besorgung; die Erledigung, der Gang
imeti opravka zu tun haben
iti po opravih Besorgungen machen, Botengänge machen
imam bolj pametne opravke, kot da bi … ich habe Besseres zu tun
imeti opravka z zu tun haben mit, zu schaffen haben mit
dajati si opravka z sich zu schaffen geben mit