Franja

antanta samostalnik
1. zgodovina (politična zveza držav) ▸ antantŽe pred letom 1914 sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči si strani, antanta in centralne sile. ▸ Európában már 1914 előtt is két fő szembenálló fél alakult ki, az antant és a központi hatalmak.
Proti Italiji, članici zmagovite antante, ki so ji Britanci in Francozi za sodelovanje v vojni obljubili avstroogrska ozemlja, se ni bilo mogoče braniti z orožjem. ▸ Olaszország, mint a győztes antant tagja ellen, amelynek a britek és franciák osztrák-magyar területeket ígértek a háborúban való részvételért cserébe, nem lehetett fegyverrel védekezni.
Da bi Nemčija Osmanskemu cesarstvu preprečila pridružitev antanti, je spodbudila Romunijo in Bolgarijo, da se pridružita centralnim silam. ▸ Annak érdekében, hogy megakadályozza az Oszmán Birodalom csatlakozását az antanthoz, Németország arra ösztönözte Romániát és Bulgáriát, hogy csatlakozzon a központi hatalmakhoz.
Povezane iztočnice: mala antanta

2. (mednarodna zveza) ▸ antant
S Parizom in Berlinom je ustanovila nekakšno novo antanto in ta je napadu na Irak odločno nasprotovala. ▸ Párizzsal és Berlinnel egyfajta új antantot alapítottak, amely határozottan ellenezte az Irak elleni támadást.

ante, st.lat. anti, antidI. adv.

1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. — Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

II. praep. z acc.

1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba. — Posebni izrazi: ante rem L. preden se je začel boj, a. lucem C. preden se je zdanilo, pred svitom, a. noctem Ci. še za dne, a. annum Col., Plin. iun. leto prej, a. annum Troianae cladis Iust. leto pred..., tako tudi: ante quadriennium T. štiri leta (po)prej, a. aliquot dies N. nekoliko dni prej; ante tempus
a) prezgodaj, predčasno: a. tempus excitatis suis L.
b) pred zakonito določenim časom: factus est consul bis, primum a. tempus, iterum... suo tempore Ci., ante tempus comitiorum causā revocati sunt L., magistratūs... a. tempus... cepit Suet.; toda: quod ante id tempus accidit nulli C. ali qui honos huic uni ante id tempus contigit N. ali ante hoc T. pred tem časom, doslej, do zdaj, quod ante tempus (= ante quod tempus) efficiat, constituit C. doklej; pesn. ante diem
a) prezgodaj, predčasno: Caesaribus virtus contigit a. diem O., tener a. diem vultu gressuque superbo vicerat aequales Stat., toda: ante hunc diem numquam Pl., Ter. do zdaj nikoli, ante eam diem invictus fuerat Cu. do takrat, ante certam diem decedere C. pred iztekom roka, ob roku, ante quem diem iturus sit C. ob katerem roku.
b) prezgodaj = pred časom, določenim od usode (o prezgodnji smrti): V. (Aen. IV, 697), filius a. diem patrios inquirit in annos O., hic dolor a. diem Pandiona misit ad umbras O. — Nam. die octavo ante Kalendas Decembres (skrajšano octavo Kalendas Decembres = VIII. KAL. DEC.) se je običajno govorilo in pisalo: ante diem octavum Kalendas Decembres (A. D. VIII. KAL. DEC.) Ci. = dne 24. novembra; tako tudi: ante diem quartum Idus Martias (A. D. IV. ID. MART.) Ci. = dne 12. marca. Izraz ante diem se šteje za eno besedo (ὑφ' ἕν = antediem) in se veže tudi s predlogoma in, ex: dixi ego idem in senatu caedem te optimatium contulisse in ante diem quintum Kalendas Novembres Ci. na 28. dan oktobra, comitia in ante diem tertium Nonas Sextiles... edixit L. na 3. dan avgusta, supplicatio... indicta est ex ante diem quintum Idus Octobres L. začenši od 11. dne oktobra. — Nam. tribus annis ante, quam... ali tribus ante annis, quam... „tri leta prej, kakor...“, se reče tudi ante tertium annum, quam... ali tertium ante annum, quam..., poklas. ante tres annos, quam.

Opomba: Vulg. z abl.: anteoculisomnium It.

anteā (ante eā) (po)prej, pred tem (naspr. posteā): ut antea dixi Ci., a. semper audax fuit N., clypeis antea usi, deinde scuta fecere L., fuit antea tempus, cum Germanos Galli virtute superarent C.; redko s quam: quis tuum patrem antea quis esset, quam cuius esset, audivit? Ci. ep., Achaei non a. ausi capessere bellum, quam ab Roma revertissent legati L.

antequam, conj. (ali veznik) (pisano tudi narazen: ante quam; prim. postquam)

1. z ind. pr., pf. ali fut. II., če je stransko dejanje samo časovno določilo, pred katerim nastopa glavno dejanje = prej kakor, prej ko, preden: antequam de accusatione ipsa dico, de accusatorem spe pauca dicam Ci., a. opprimit lux,... erumpamus L., copiose Crassus, antequam nos in forum vēnimus, hanc sententiam defendit Ci., non ante veniam, quam recusaro Ci., de Carthagine vereri non ante desinam, quam illam excisam cognovero L.

2. s conj. pr., impf., pf. ali plpf. v potencialnem ali finalnem pomenu (pomen možnosti ali namere izvršitve) = preden, preden naj, preden bi: antequam veniat in Pontum, litteras mittet Ci., a. sententiam diceret, propinquitatem excusavit Ci., domesticum malum opprimit, a. prospicere potueris Ci., a. de meo adventu audire potuissent, in Macedoniam perrexi Ci.

3. elipt.: avarus erat? immo etiam a. locuples semper liberalissimus fuit Ci., nullum ante finem pugnae quam morientes fecerunt L. — Pesn. pleonastično prius... ante... quam: V. (Aen. IV, 24—27) ali prius... quam... ante: Pr.

Opomba: Poznejši zgodovinopisci rabijo konj. pogosto tudi takrat, kadar bi bil primeren indik.

antēstor -ārī -ātus sum (ali iz an [= ἀνά] in tēstor ali nam. antetēstor) za pričo poklicati. Proti obdolžencu, ki v tretje ni prišel k sodni obravnavi, se je postopalo kontumacijsko; vendar je imel tožnik pravico povleči ga naravnost k pretorju, a je moral prej dobiti koga za pričo, da je bil svojega nasprotnika redno pozval pred sodnika. Tožnik je nagovoril naprošeno pričo z besedami: „licet (te) antestari?“ Če je naprošenec privolil, je pomolil svoje uho, ki ga je tožnik trikrat pocuknil, da bi priči stvar bolj živo zabičal, rekoč: „memento, quod tu mihi in illa causa testis eris“ ali samo „memento“: Pl., H., Plin., Tab. XII ap. Porph. (s star. imp. antestamino); v pass. pomenu: Aelius ap. Prisc. Pren.: te, Magne, antestaretur Ci.

Anthēdōn -onis, f (Ἀνϑηδών) Antedon,

1. primorsko mesto in samostojna država beotijske zveze ob vznožju Mesapija s pristaniščem ob Evripu ali Evbejskem morju (od tod Euboica): O. Od tod adj. Anthēdonius 3 antedonski: Stat.

2. mesto s pristaniščem v južni Palestini: Plin.

antiae -ārum, f (gr. ἀντίαι) runje, ki vise s predglavja na čelo: Ap., Tert., Char., P. F.

antibiotik [ó] moški spol (-a …) medicina das Antibiotikum
antibiotik s širokim spektrom Breitband-Antibiotikum

anticaglia f

1. starina:
negozio di anticaglie trgovina s starinami

2. starinska navada (zlasti slabš.)

antichambre [-šɑ̃br] féminin predsoba, čakalnica

faire antichambre čakati na sprejem
courir les antichambres (figuré) letati od Poncija do Pilata (s kako prošnjo)

anticipate [æntísipeit] prehodni glagol
predvidevati, napovedati, pričakovati, slutiti; vnaprej porabiti; pospešiti; preprečiti
trgovina predčasno izplačati (menico)

to anticipate payment vnaprej plačati, plačati pred rokom
to anticipate the pleasure of vnaprej se veseliti na
to anticipate s.o.'s wishes uganiti želje koga
anticipated profit pričakovani dobiček
anticipating your early answer pričakujoč, da boste kmalu odgovorili

antično prislov
1. (v antičnem slogu) ▸ ókori
Gostje so se zbrali v prekrasnem antično obarvanem ambientu, kjer so bili deležni pogostitve s šampanjcem. ▸ A vendégek egy csodálatos, ókori stílusú környezetben gyűltek össze, ahol pezsgővel kínálták őket.

2. (starodobno) ▸ ómódian
Sliši se antično, a rdeča dejansko straši nasprotnike, hkrati pa vzpodbuja samozaupanje. ▸ Kicsit ómódian hangzik, de a vörös szín az ellenségnek ijesztő, egyben pedig növeli az önbizalmat.

Antigonus -ī, m (Ἀντίγονος) Antigon,

1. vojskovodja Aleksandra Vel., oče Demetrija Poliorketa, namestnik v Veliki Frigiji; po Aleksandrovi smrti se je bojeval z diadohi in padel pri Ipsu l. 301. Njegov vzdevek je Κύκλωψ, ker je izgubil eno oko: Ci., N., Iust.

2. Ant. Gonatās (γονατᾶς = z železno ploščo na kolenih) Antigon Gonat, sin Demetrija Poliorketa, izvrsten vojskovodja, umrl l. 240: Iust.

3. Ant. Dōsōn (Δώσων = ki vedno samo obljublja) Antigon Dozont, vnuk Demetrija Poliorketa, se je poročil l. 230 s Hrizeido, vdovo mak. kralja Demetrija II., padel l. 221 v boju z Ilirci: L., Iust.

4. Antigon Kimljan (Cymae), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Col.

5. poslanec kralja Deotara: Ci.

6. neki rim. osvobojenec: Ci. ep.

7. neki slikar: Plin.

antikvitet|a [é] ženski spol (-e …) die Antiquität
trgovec s antikvitetami der Antiquitätenhändler

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

antiruggine

A) agg. invar. proti rjavenju:
olio antiruggine olje proti rjavenju

B) m invar. sredstvo proti rjavenju:
applicare l'antiruggine prima della vernice pred lakiranjem premazati s sredstvom proti rjavenju

Antium -iī, n Ancij (zdaj Porto d'Anzio), primorsko mesto v Laciju s svetiščem Eskulapa, Herkula in dveh sester Fortun (s preročiščem, gl. Fortūna), l. 468 so ga osvojili Rimljani, rojstno mesto cesarja Nerona: Ci. ep., L., H., O. idr. Od tod adj.

1. Antiānus 3 ancijski, v Anciju: Hercules Ci. ap. Non. v Anciju čaščeni; subst. Antiānum -ī, n ancijsko ozemlje: in Antiano Plin.

2. Antiās -ātis, m f ancijski, iz Ancija, v Anciju: ager, plebs, populus L.; kot priimek: Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijski (Ancijan; gl. Valerius); subst. Antiās -ātis, n (sc. rus) (Ciceronovo) vaško posestvo pri Anciju: Ci. ep.; antiātēs -ium, m Ancijci, preb. Ancija: L.

3. Antiātīnus 3 ancijski, v Anciju: Fortunae Antiatinae Suet.

4. Antiēnsis -e ancijski, v Anciju: templum (Aesculapii) Val. Max.

Antōnīnus -ī, m Antonin, priimek posinovljencev iz Antonijevega rodu. Poseb.:

1. T. Arrius Antoninus Tit Arij Antonin, po materi ded cesarja Antonina Pija, konz. l. 69 po Kr.; nanj je naslovljenih več pisem Plinija ml.: T., Plin. iun.

2. Q. Haterius Ant. Kvint Haterij Antonin, konz. l. 53 po Kr.: T.

3. Ant. Pius, s popolnim imenom T. Aurelius Fulvinus Boionius Ant. Pius Tit Avrelij Fulvij Bojonij Antonin Pij, pravičeni in dobrotljivi rim. cesar od l. 138 do 161 po Kr.: Aur., Eutr.

4. M. Aurelius Verus Ant. Mark Avrelij Ver Antonin (ki mu dodajajo sedanji zgodovinopisci Philosophus Filozof), posinovljenec, zet in naslednik prejšnjega, cesar od l. 161 do 180 po Kr.; vzgojen pri stoikih je prizadevno gojil stoiško filozofijo: Aur., Eutr.

5. M. Aurelius Ant. Heliogabalus Mark Avrelij Antonin Heliogabal, rim. cesar, prej imenovan Varius Avītus Bassianus Varij Avit Basijan; gl. Hēliogabalus. — Od tod adj. Antōnīniānus 3: Eutr., Lamp., in Antōnīnus 3: Lamp. Antoninov.