Franja

garni, e [garni] adjectif opremljen s pohištvom; oblazinjen, okrašen; gost (lasje); obložen, z (mesno, zelenjavno) prilogo (prikuho)

assiette féminin garnie narezek
chevelure féminin bien garnie gosti lasje
choucroute féminin garnie kislo zelje s slanino ali klobasico
hôtel masculin garni penzion, dom za tujce
plat masculin garni de bœuf govedina s prilogo
avoir la bouche bien garnie (familier) imeti lepe in še vse zobe
avoir un portefeuille bien garni imeti z denarjem natrpano listnico

gas¹ [gæs] samostalnik
plin
pogovorno, figurativno prazno govoričenje, besedičenje, prazen dim
ameriško, pogovorno bencin
pogovorno pedal za plin, pospešnik

to light (ali turn on) the gas prižgati plin
to turn down (ali off, out) the gas ugasiti plin
to step on the gas pognati; pohiteti, podvizati se
gas coke plinarski koks
gas welding avtogeno varjenje
vojska mustard gas iperit
poison gas strupeni plin

gasílski des pompiers

gasilsko društvo corps moški spol des sapeurs-pompiers
gasilska brizgalka pompe ženski spol à incendie
gasilski dom poste moški spol (ali caserne ženski spol) des pompiers

gásiti extinguir; apagar

gasiti si žejo apagar la sed
z oljem ogenj gasiti echar aceite (ali leña) al fuego

gastar izdati (denar), potrošiti, zapraviti; obrabiti, ponositi; uporabiti, poslužiti se; nositi (obleko, očala); pokvariti, uničiti

gastar anteojos nositi očala
gastar barba (bigote) brado (brke) nositi
gastar una broma šalo napraviti, šaliti se
no gastar bromas ne razumeti šale
gastar buen humor vedno dobre volje biti
gastar ceremonias (ali cumplidos) ceremonije delati
gastar mucha salud zelo zdrav biti
gastar palabras zaman govoriti
gastar sin tasa denar zapravljati
gastar el tiempo čas zapravljati
gastarse obrabiti se, ponositi se; pokvariti se

gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše

gather¹ [gǽðə]

1. prehodni glagol
zbrati, zbirati, nabirati; trgati (cvetje); (na)gubati

2. neprehodni glagol
zbrati se; povečati se, rasti; sklepati; zgostiti se; dozoreti
medicina zgnojiti se

as far as I can gather kolikor lahko presojam
to be gathered to one's fathers (ali people) umreti
to gather the brows namrščiti se
to gather ground okrepiti, ojačiti se
to gather to a head dozoreti, zgnojiti se
to gather strength (volume) ojačiti (povečati) se
to gather way (ali speed, momentum) povečati hitrost
a rolling stone gathers no moss goste službe redke suknje
to gather o.s. together zbrati se, zavedati se

gaudeō -ēre, gāvīsus sum (iz *gā uideō, od tod (analogno po glag. video) pt. pf.. gāvīsus; prim. gr. γηϑέω, dor. γᾱϑέω (iz *γαƑεϑέω) = γαίω (iz *γάƑjω, γαƑίω) = γάνυμαι iz indoev. *ga-né-u-mi veselim se, gr. γάνος veselost, γαῦρος vesel, ponosen, lat. gaudium)

1. intr. veseliti se, vesel biti, radovati se, radostiti se v srcu (laetari pa pomeni: veselega se kazati); abs.: si gaudeant PL., gaudeo, gaudebam TER., si est nunc ullus gaudendi locus CI., in communi laetitia ipse gaudebam CI., gaudeat an doleat H., dubie g. O., animo g. PL. ali de pectore g. STAT. v srcu, iz srca, nulla necessitas gaudendi PH., PLIN. IUN., in sinu g. CI., SEN. PH. ali in tacito sinu g. TIB. ali in se g. CAT. na tihem (v srcu) se veseliti; z abl. g. malis TER., gaude isto tuo tam excellenti bono CI., delicto dolere, correctione gaudere CI., g. salute N., novis rebus LUCR., gaudet equo acri V. veseli se ... konja, vesel podi ... konja, g. rure, tabellis H. veseliti se (česa), ljubiti (kaj), gaudent praenomine auriculae H. ušesca se veselijo (česa), rada slišijo (kaj), ljubijo (kaj), scaena gaudens miraculis L., gaudentia bracchia loris PR., g. praedā, laudibus L., ingenio suo L. vdajati se svojemu nagonu, honore, dote, sanguine, undis O., avium visu CU., vindictā PETR., nec his dolendum nec illis gaudendum SEN. PH., g. celeritate, spe Q., carmine, telis VAL. FL., cantu IUV., impetu T., gloriā, nomine PLIN. IUN.; redko (po gr.) z gen.: g. voti AP.; z dat. commodi: tibi gratulor, mihi gaudeo CI. EP. zase, kar se mene tiče; s praep.: g. de Bursā CI. EP., in funere LUCR., in puero PR.; s kavzalnim stavkom: gaudeo, quod te interpellavi CI., quod erat eo nomine, gaudebant CI., gavisus sibi, quod advocatum invenerat SEN. PH., gaudere, quod non violaverit ignem IUV., gaudes, quod polliceor PLIN. IUN., quia vos tranquillos video; gaudeo PL.; s cum: LUC. FR. idr. gaudeo, cum te adspicio PL.; s kondicionalnim stavkom: KOM., H. idr. gaudeo, si quid ab eo abstulisti CI., gaudent, si pascitur inguine venter IUV.; pesn. s predik. pt. (po gr. skladu, npr.: χαίρω ἀκούσας): leo gaudet excutiens iubam V. vesel stresa, gaudet nivali vertice se attolens pater Appenninus V. vesel dviga svoj snežni vrh, gaudet potitus V. veseli se ropa, gaudent scribentes H. s srčnim veseljem pišejo; iz gr. je prevzet tudi inf. gaudere (= salvere) kot pozdrav = pozdravljen!: Celso gaudere et bene rem gerere (gl. gerō) Albinovano, Musa, rogata refer (gr. χαίρειν καὶ εὖ πράττειν) H. Albinovanu Celzu sporoči ... moj pozdrav in mu vošči srečo. – Adj. pt. pr. gaudēns -entis, vesel, radosten: gaudens ferus PH., iuba STAT., gaudentes humeri VAL. FL. mladostne; adv. gaudenter z veseljem: ECCL.

2. trans. veseliti se česa, radovati se česa (nad čim), le z notranjim obj., acc. n. pron., ACI, pesn. in poklas. tudi s samim inf.: hunc scio mea gaudia gavisurum TER., g. gaudium ali dolorem alicuius CAELIUS IN CI. EP., natorum fata STAT., videte, quid se gavisum dicat CI., id sibi (dat. commodi) gaudet LUCR., quod Priamus gaudere posset, hoc fuit V., eum esse natum gaudemus CI., quos sibi oblatos gavisus C., funemque manu contingere gaudent V., motūs doceri gaudet Ionicos H., laudari in bonis gaudent Q., iterare culpam gaudebant T., nostra agmina percursare ripam gaudebant PLIN. IUN. – Dep. soobl. gaudetur in gaudeatur: AUG.

Opomba: Pf. gāvīsī: L. ANDR. AP. PRISC.

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

gaufre [gofr] féminin skladanec, vafelj; sat(ovje)

être la gaufre dans quelque chose (figuré) igrati žalostno ali neumno vlogo pri kaki zadevi
se sucer la gaufre (populaire) našminkati se
moule masculin à gaufre módel za skladance, figuré, populaire kozav obraz

gaunacum -ī, n (gr. καυνάκης) perzijski ali babilonski kožuh iz kož podlasic ali miši: VARR.

gauntlet¹ [gɔ́:ntlit] samostalnik
zgodovina železna rokavica

to cast (ali fling, throw) down the gauntlet pozvati na boj, izz(i)vati
to take (ali pick) up the gauntlet sprejeti poziv; prevzeti obrambo

Gaurus -ī, m Gávrus, vulkansko gorovje med Neapljem in Kumami (zdaj Monte Gauro), znano po vinu: CI., L., FL. Gaurus inanis IUV. (ker je rodil le malo vina). Od tod adj. Gaurānus 3 gavrski (Gavrski): Gauranus mons STAT. ali Gaurani montes PLIN. ali Gaurani saltus FL. = Gaurus, Gaur. sinus STAT.

gausapa -ae, f: VARR. AP. PRISC., PETR. ali gausape -is, n: LUC., H. ali gausapēs -is, m AUG. AP. CHAR., PRISC. ali gausapum -ī, n: MART., v pl. gausapa: O., PERS., SEN. PH. AP. PRISC., PLIN. (gr. ὁ γαυσάπης) debela, le na eni strani kosmata volnina, kot brisača, otirača puer gausape (abl.) mensam pertersit H.; (kot dežni plašč) gausapa si sumpsit (puella) O.; (kot namizni prt) PETR.; metaf.: gausape balanatum PERS. ščetinasta (kocasta) brada. – Od tod adj.

1. gausapātus 3 z debelo volnino ogrnjen: SEN. PH.; metaf. kosmat, kocast: apri PETR.

2. gausapinus 3 iz debele volnine (narejen): paenula MART.; enako subst. gausapina -ae, f: PETR., MART.

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

gazon [gazɔ̃] masculin kratka drobna trava; trata, ruša; populaire lasje

semer, tondre du gazon sejati, striči ali kositi travo
s'allonger sur le gazon zlekniti se na trati

gear¹ [giə] samostalnik
tehnično prestava; naprava, orodje, mehanizem; konjska oprava
arhaično obleka, noša
navtika ladijska oprema

in gear v teku
out of gear v neredu
head gear pokrivalo
high gear velika hitrost
low (ali bottom) gear avtomobilizem prva brzina, majhna hitrost
neutral gear prosti tek
standing gear nepremične vrvi
landing gear pristajalne naprave
steering gear krmilni mehanizem
to throw out of gear vključiti prosti tek; skaziti, spraviti v nered
gear drive pogon z zobatimi kolesi
all one's worldly gear vse, kar človek ima, vsa imovina, vsa ropotija
to change gear preklopiti
to put in gear vklopiti
top gear največja hitrost

Gedrōsī, Gedrūsī: PLIN. ali Cedrōsiī: CU., MEL. -ōrum, m (Γεδρωσοί) Gedrózi, Gedrúzi, Cedrózijci, preb. ob Indijskem morju (na današnjem južnem beludžistanskem obrežju). Njihova dežela Gedrōsia: PLIN. ali Cedrōsia: CU. -ae, f Gedrózija, Cedrózija, večji del današnjega Beludžistana; enako Cedrōsis (-is), f: MEL.

gefällig ustrežljiv, (angenehm) prijeten, privlačen; gefällig sein narediti uslugo; (Noch ein Stück) gefällig? Ali bi (še en kos)?; was ist gefällig? s čim vam lahko postrežem?

gefälligerweise: Würden Sie gefälligerweise... Ali bi lahko..., Ali bi bili tako dobri...