Franja

Līternum (Linternum) -ī, n Li(n)térn, primorsko mestece v Kampaniji ob Liternovem (Līternus) ustju, znano kot zadnje bivališče iz Rima izgnanega Scipiona Afričana starejšega (zdaj vas Patria): L., Sen. ph. Od tod adj. Līternus (Linternus) 3 li(n)térnski: ager Ci., palus (zdaj Lago di Patria) Sil. Līternīnus 3 litérnski: villa Val. Max., rus Plin.; subst. Līternīnum -ī, n (sc. praedium) Liternín, Litérnsko, podeželsko posestvo Scipiona Afričana starejšega pri Liternu: Ci., in Literninum concessit (sc. Scipio) L.

lithostrōtus 3 (gr. λιϑόστρωτος) s kamenčki tlakovan ali vložen, mozaično (v obliki mozaika) izdelan: pavimentum Varr. Od tod subst.

1. lithostrōtum -ī, n mozaično delo, mozaik: Varr., Plin.

2. (v gr. obl.) Lithostrōtos -ī, m Litostrót: in loco, qui dicitur Lithostrotos, Hebraice autem Gabbatha: Vulg. (Ioann. 19, 13).

littera (po drugih līttera, slabše lītera) -ae, f (morda (sor. z lino) iz *lītes-ā ali *leites-ā „namazano“, od tod „pisano znamenje, črka“; po mnenju drugih izpos. iz gr. διφϑέρα koža, pisanje, pismo)

I. črka, pisménka, pisni znak (znamenje), písme: A littera Ci. ali l. A Vitr., U et O litterae Q., homo trium litterarum (šalj. = fur) Pl., littera salutaris (tj. A = absolvo) Ci., naspr. l. tristis (C = condemno) Ci. (oboje na glasovnicah sodnikov), l. funesta ali communis pueroque viroque O. pismenki narekanja (naricanja) AI, litterae inanes L. mrtve, litterae grandes ali maximae Ci. velike črke, littera quadrata Petr. pismo z uncialno pisavo, lapidariae litterae Petr. pisava (črke) napisov na kamnih, nescius litterarum Varr. ki ne zna pisati, is (sc. magister pastorum) sine litteris idoneus non est Varr., ki ne zna brati in pisati, verba et litterae legis Ci., litterarum formae Ci., Q., T. ali simulacra Sen. ph. ali ductūs Q., litterae figura Plin., unius et viginti litterarum formae Ci. ali prima litterarum elementa Q. abeceda, miraculum litterarum L. čudo pisane besede = pisava, pisanje, litterarum inventores T., litterarum ordo Plin., Suet. ali series Amm. abecedni red, scientia litterarum Paul. (Dig.) pisna umetnost, litteras discere Pl. učiti se abecede, litteras discere apud aliquem Ci. učiti se brati pri kom, litteras facere Pl. pisati, neque quicquam meliust (= melius est) mihi … quam ex me ut unam faciam litteram longam Pl. = da se obesim, ne litteram quidem ullam fecimus nisi forensem Ci. nisem napisal niti ene črke, scire litteras Pl., Corn., Vitr. črke poznati = znati brati ali pisati, si Graecam unam litteram scisse Ci. ko bi bil umel, litteras scire tudi = biti vešč knjigovodstva, spoznati se na knjigovodstvo, znati voditi poslovne (računske) knjige: dispensator litteras scit Ci., litteras nescire Sen. ph. ne znati pisati, sonos vocis paucis litterarum notis terminare Ci. označiti z le malo črkami, Graecis litteris uti C. pisati z grškimi pismenkami (= grško), suis litteris perverse uti Mel. pisati od desne proti levi (o Egipčanih), Helvetiorum tabulae litteris Graecis confectae C. ali epistula Graecis conscripta litteris C. pisano v grščini, lex vetusta est, priscis litteris verbisque scripta L., hinc liber non parum continet litterarum Ci. je že dovolj obširna, ad me (gl. ad C. I. 1.) litteram numquam misit Ci. ali (elipt.) neque ullam litteram ad me (sc. misit) Ci., litteris parcere Ci. varčevati s papirjem, nullaque, quae possit, … exstat littera Nasonis sanguinolenta legi O., littera pro verbis, quam pes in pulvere duxit O. črka, ki jo je potegnila (= zarisala) noga v prah, littera fundit se Plin. črka se razlije po papirju, haerere circa litterarum formas Q. ukvarjati se še s črkovanjem, locum (sc. iz knjige) ad litteras subicere Q. dobesedno spodaj navesti (navajati), tres litteras adicere (sc. Latinis litteris) T., aliquem (= alicuius vitam) in litteras mittere Vop. popisati življenje, napisati življenjepis koga, eos versus in litteras dare Macr. zapisati. —

II. meton.

1. sg. littera
a) svojeročno (lastnoročno) pisanje, pisava koga, „roka“: Alexidis manum amabam, quod tam prope accedebat ad similitudinem tuae litterae Ci. ep. ker je bila tako zelo podobna tvoji pisavi.
b) pesn. nam. pl. litterae α) pisanje = pismo: quam legis, a rapta Briseïde littera venit O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., tristem mortis demonstret littera causam Tib., littera facundi gratum mihi pignus amici pertulit Mart. β) dolžno pismo, zadolžnica: littera poscetur O. γ) nagrobni napis, epitaf: inque sepulchro, si non urna, tamen iunget nos littera O.

2. pl. litterae vsakovrstno pisanje
a) spisi, zapis(k)i: quod litteris exstet Ci. kar je zapisano, pis(me)no izročeno, propria legis et ea, quae scripta sunt, et ea, quae sine litteris … retinentur Ci. ne da bi bilo (za)pisano, aliquid litteris consignare ali custodire Ci. = aliquid litteris mandare Ci. kaj zapis(ov)ati, na papir preliti (prelivati), eos, qui discunt, litteris confisos minus memoriae studere C. zanašajoč se na zapiske, rarae per ea (eadem) tempora litterae L.
b) spis, poseb. uradni spis(i) (npr. odlok(i), službodajno pismo, zaporno povelje), sestavek, listina, dokaz(il)no pismo, dokazilo, zapisnik, obrednik, molitveni obrazec, poročna knjiga, računska knjiga, računi, kupno pismo, (kupna) pogodba ipd: Graecae de philosophia litterae Ci., priscae Graecorum litterae Ci., litterae publicae Ci. listine, pa tudi = vojna pisarna, vojni urad, arhiv (vojni računi, poročila podpoveljnikov ipd.) C. (Comment. de bello Gall. 5, 47), litteras conquirere Ci. pis(me)ne dokaze, dokazila, cedo mihi eiusdem praetoris litteras Ci. spise, zapis(ni)ke, ubi non modo res (imovina) erat, sed ratio (računi) quoque omnis et omnes litterae Ci. tega se tičoči spisi, eos libros omnes litterasque detulit L. vse knjige in spise (tj. poročne knjige, obrednike, molitvene obrazce), hic propter magnitudinem furti sunt … litterae factae Ci. kupno pismo, kupna pogodba, litteras revocavit Suet. službodajno pismo, pismo o imenovanju, diploma, litterae divinae, litterae sanctae Lact. ali sacrae Aug. Sveto pismo.
c) (kot pl. tantum in pravi pl.) pismo, pisma, list(ina), dokument, dopis, odpis, pismeni odgovor, uradni dopis, uradno (s)poročilo, uradna poslanica, oblastven ukaz: unae litterae Ci. ep. eno pismo, binae litterae Ci. ep. dve pismi, trinae litterae Ci. ep. tri pisma, litterae ab aliquo C. litterae ad aliquem Ci. litterae in (zoper) aliquem Ci. ep., T., res dignae litteris nostris Ci. ep. vredne, da ti jih sporočim, litterae Caesaris C., litterae regis Ci., L., litterae paucorum versuum (vrstic) L., libri allatarum, missarum litterarum Ci. svežnji prispelih, odposlanih pisem, tanta auctoritas litterarum Ci. tako tehtna pisma, exemplum Caesaris litterarum Ci. prepis, neglegentia litterarum Ci. ep. zamuda pri pisanju pisem, vicissitudo litterarum Hier. dopisovanje, litteris in per litteras Ci., N. idr. pis(me)no, pisemsko, litterae proximae Ci. ep. zadnje pismo, litterae superiores Ci. ep. prejšnja pisma, litterae matutinae, antemeridianae, po(st)meridianae, vespertinae Ci. ep. zjutraj, dopoldne, popoldne, zvečer prispela (prejeta) pisma, l. atrocissimae Ci. grozovito pismo, l. domesticae Ci. ep. rodbinska pisma, l. inanes Ci. ep. prazna, brez jedra, brez vsebine, l. commendaticiae Ci. ep., Icti. ali commendantium Fr. ali commendatoriae Sid. priporočilna pisma, l. consolatoriae Ci. ep. tolažilno pismo, verbosiores alicuius litterae N., litterae magnificis verbis, rerum vacuae T., grates agentes litterae T. zahvalno pismo, zahvala, litterae gratulatoriae Aug. voščilno pismo, čestitka, nuntii litteraeque ali litterae nuntiique C. ustna in pis(me)na ali pis(me)na in ustna (s)poročila, litterae publicae Ci. uradno pisanje, uradni dopis, litterae victrices Ci. ep. = litterae laureattae L. poročilo o zmagi, litterae contrariae Ci. protislovni, ne ujemajoči se dopisi, l. iniquae Ci. krivični, krivice vsebujoči dopisi, l. inusitatae Ci. nekaj nenavadnega vsebujoči dopisi, dopisi z nenavadno vsebino, nenavadni dopisi, litterae tumultuosiores Suet. vznemirjajoči uradni dopisi; dare (dedere, reddere) alicui litteras Ci. ep. izročiti komu pismo (da ga vzame s seboj), dati pismo v izročitev komu, tako tudi: dare alicui litteras ad aliquem Ci. ep. dati komu pismo za koga (da ga komu izroči), toda: dare litteras ad aliquem Ci. ep. napisati pismo komu, pisati komu, dopisovati si s kom, litteras publice mittere N. poslati pismo uradno, mittere ad aliquem (redkeje alicui Auct. b. Hisp.) litteras Ci., C., Hirt., L. idr. (z ut, ne, samim cj. ali ACI) = odposlati pismo komu, pisati komu, tudi = pismeno naznaniti (naznanjati), javiti (javljati), naročiti (naročati), ukaz(ov)ati komu kaj, litteras alicui remittere (z odvisnim vprašalnim stavkom) C. odpisati komu, pis(me)no odgovoriti komu, scribere litteras C. (z ACI), scribere litteras ad aliquem, scribere litteras de aliquo ad aliquem Ci., litteras componere ad aliquem T. = litteras facere ad aliquem Iust. sestaviti (sestavljati) pismo za koga, (na)pisati pismo komu, pisati komu, litteras perferre C. prinesti (vročiti) pismo naslovljencu, pismo prav oddati, litteras signare, obsignare, resignare Ci. (gl. omenjene glag.), scindere alicuius litteras Ci. fr., litteras approbare Ci. ep. spozna(va)ti pismo za svoje, prizna(va)ti pismo za svoje, non nihil significabant tuae litterae Romam L., Ci. ep. tvoje pismo je vsebovalo lahne namige, v svojem pismu si mi lahno namigoval, litterae Capuam ad Pompeium volare dicebantur Ci. ep. pravili so, da jadrnica s poslanico hiti k Pompeju.
d) pis(me)ni (literarni) spomeniki: knjige, knjiž(ev)na dela, književnost, literatura, slovstvo, leposlovje, beletristika: abest historia litteris nostris Ci., Graece de philosophia et illustrioribus litteris explicare Ci. v književnih delih, aliquid Latinis litteris mandare Ci. v latinsko književnost uvesti, tj. v latinščino prevesti, polatiniti, eruditus Graecis litteris Ci. poznavalec grškega slovstva, Graecarum litterarum rudes Ci. ali Graecarum litterarum expertes N. nepoznavalci (neizobraženi na področju) grškega slovstva, dedere se Persarum litteris sermonique N. posvetiti (posvečati) se perzijski književnosti in jeziku, ukvarjati se s perzijsko književnostjo in jezikom, aut litteris Graecis aut sermoni studere Iust.
e) veda, znanost(i), poznavanje, (učeno) znanje, učenost, znanstvena izobraženost, izobrazba, omika, ukvarjanje (pečanje) z znanostjo, znanstveni nauki, znanstvene študije, učenje (proučevanje) znanosti, učenje (proučevanje) jezikov, jezikoslovje, včasih tudi pisateljevanje: litterae Graecae, Latinae Ci., communes Ci. navadna znanstvena izobrazba, domesticae Ci. teoretično, znanstveno prizadevanje (naspr. forenses artes Ci. praktično prizadevanje na forumu), l. altiores Plin., fuit in Caesare ingenium, ratio, memoria, litterae Ci. znanstvena izobraženost, erant in eo plurimae litterae nec eae vulgares Ci. bil je vsestransko in ne povprečno izobražen, litterarum cognitio, scientia Ci., litterarum studium Ci., N., studia humanitatis ac litterarum Ci. za družabno in znanstveno omiko, homini non hebeti neque communium litterarum et politioris humanitatis experti Ci., abhorrere a litteris, ab humanitate Ci. ne pristajati (biti primeren) res vsestransko izobraženemu možu, dare se huic etiam generi litterarum, dedere se litteris, huic studio litterarum penitus se dedere, litteris omnibus a pueritia deditus Ci., studere litteris Ci., scire litteras Ci. biti znanstveno izobražen, nescire litteras Ci. brez učenosti, brez znanstvene izobrazbe biti, litterarum admodum nihil sciebat Ci. prav nobene znanstvene izobrazbe ni imel, neque ullos versus neque ullas litteras nosse Ci. ne umeti … niti malo znanstvenega, ne poznati … niti malo znanosti, perfectus in litteris Ci. znanstveno izobražen, orator sit mihi tinctus litteris Ci. dodobra znanstveno izobražen, Graecas litteras in senectute didicisse Ci. grščino, id litterae docent Ci. jezikoslovje; Graecarum litterarum doctor N., in primis studiosus litterarum Ci., N. znanstveno prizadeven, prizadeven na znanstvenem področju, cupidissimus litterarum fuit N. zelo rad se je ukvarjal z znanostjo, z zgodovino (povzeto iz pis(me)nih spomenikov), rudes Graecarum litterarum N. neizobraženi na področju grške zgodovine, litteras amare N., omnia reliqua tempora litteris tribuere N. znanosti, znanstvenemu delovanju, hic tantus vir tantisque bellis districtus nonnihil temporis tribuit litteris N. pisateljevanju, litteris confidere Vitr. opirati se zgolj na znanstvene nauke (študije), sine litteris contendere Vitr. truditi se brez proučevanja znanosti, ignarus etiam servilium litterarum Sen. ph. ne poznavajoč znanosti niti toliko kot suženj, alter litterator fuit, alter litterarum sciens Gell. znanstveno izobražen mož, pravi učenjak, non eā re litteras quoque alias nescio Gell. vendar to še ne pomeni, da sem tudi sicer brez znanstvene izobrazbe, dedere se ad litteras memoriasque veteres Gell., oratorias litteras docere Lact., de Graecorum penitissimis litteris hanc historiam eruisse Macr., gymnasium litterarum Sid., civitas litterarum Cass.

litūra -ae, f (linere)

1. (na)mazanje, namaz, premaz: solem etiam et pluviam arcet eiusmodi litura Col.

2. occ.
a) izbris, popravek napisanega na voščeni tabli (če pisec vosek na njej razmaže s širokim koncem pisala; prim. linō 2. b)), poprava: quod mendum ista litura correxit? Ci., flagitiosa litura tabularum Ci., unius nominis litura Ci., metuit lituram H., carmen reprendite, quod non multa … litura coërcuit H.; metaf. sploh poprava, popravek, sprememba česa: nec ulla in decretis eius litura sit Sen. ph.
b) meton. izbrisano, popravljeno mesto ali beseda: nullam lituram in nomine A. Licinii videtis Ci., videtis extremam partem nominis … tamquam in luto demersam esse in litura? Ci.; od tod pesn. metaf. α) od solza (ki so izbrisale ali zamazale napisane črke in jih s tem naredile nečitljive) nastali madež: littera suffusas quod habet maculosa lituras, laesit opus lacrimis ipse poëta suum O. sprane madeže, zmočena mesta, haec erit e lacrimis facta litura meis Pr. β) sploh madež: corpus nulla litura notet Mart. guba.

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.

live² [liv]

1. neprehodni glagol
živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

2. prehodni glagol
preživljati

to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
to live close živeti pretirano skromno
to live in a small way skromno živeti
to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
to live fast razuzdano živeti
to live a lie živeti čez svoje razmere
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
live and learn! učiš se vse življenje
to live by painting živeti od slikanja
to live to o.s. sam zase živeti
to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
to live a double life živeti dvojno življenje
the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
to live to see doživeti
to live off one's capital živeti od svojega kapitala
to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje

living² [liviŋ] samostalnik
življenje, preživljanje, vsakdanji kruh
cerkev dohodek, nadarbina

to make (ali earn) one's living preživljati se
to make a living out of preživljati se s čim, živeti od česa

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

līvor -ōris, m (līvēre)

1. višnjevorumena, višnjeva barva na telesu, modrica, črnavka zaradi stiska, udarca, sunka, tepenja idr.: si tumore et livore decoloratum est corpus mortui Corn., niger in vaccae pectore livor erat O., livor impresso ore O. od poljub(ljanj)a, tum sucos herbasque dedi, quīs livor abiret Tib., oliva contusione livorem trahit Col., livores et tumores in corpore cruditatis an veneni signa sint Q., uvaque conspectā livorem ducit ab uva Iuv., livores toto corpore erant (sc. zaradi zastrupitve) Suet.

2. metaf. bleda, zelena, strupena zavist, zavistnost, zavidnost, nevoščljivost, grdogledost: quod isti ne faciant, summa malevolentia et livore impediuntur Brutus in Ci. ep., livor cupidus Pr. hudoželjna, škodoželjna zavist, rumpere, livor edax O., pascitur in vivis Livor, post fata quiescit O., obtrectatio et livor pronis auribus accipiuntur T., livor et malignitas videri potest omnes annos possidere Plin. iun., non minore livore ac malignitate quam superbiā grassatus est Suet.

lixīvus 3 (lix) izlužen: mustum Ca. sam od sebe, pred stiskanjem tekoč, cinis l. Ca. lug = subst. lixīvum -ī, n: Col., Pall.

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant

4. (o dejavnosti) ▸ szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

5. (seks) ▸ szerelemTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

ljubeznív aimable, gentil, affectueux, gracieux

biti ljubezniv s kom être aimable avec quelqu'un
zelo ljubeznivo je od vas, da ste prišli c'est bien aimable à vous d'être venu

ljubeznív amable

biti ljubezniv s kom ser amable con alg
to je zelo ljubeznivo od vas (es usted) muy amable

ljubljenček samostalnik
1. (domača žival) ▸ kedvenc, házi kedvenc, háziállatVaš domači ljubljenček vas je vedno iz srca vesel, ko pridete domov in ga malo pocrkljate in pobožate. ▸ A házi kedvence mindig szívből örül, amikor ön hazaérkezik, egy kicsit megcirógatja és megsimogatja.
2. (o osebi) ▸ kedvencNi hotel, da fantek postane razvajen družinski ljubljenček. ▸ Nem akarta, hogy a fiú elkényeztetett családi kedvenc legyen.
V razredu je imel svoje ljubljenčke. ▸ Megvoltak a maga kedvencei az osztályban.
Najbolj ponosen sem na to, da mi je vse to uspelo samemu, nikdar nisem bil od nekoga sin, brat, prijatelj, ljubljenček. ▸ A legbüszkébb arra vagyok, hogy mindezt egyedül értem el, nem voltam senkinek a fia, testvére, barátja, kedvence.

3. (o stvari) ▸ kedvenc
Zelo nerad posodi svoje vozilo, saj se boji, da bi se njegovemu ljubljenčku kaj pripetilo. ▸ Nagyon vonakodik kölcsönadni a járművét, mert fél, hogy a kedvencének baja esik.
Včasih raje ostane doma in klepeta, kot da bi šla na žur, ker se sicer ne bi mogla nenehno pogovarjati po svojem mobilnem ljubljenčku. ▸ Néha inkább otthon marad csevegni, minthogy elmenjen egy buliba, mert ott nem tudna állandóan az imádott mobilján beszélgetni.

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

ljuljka botanika ivraie ženski spol , ray-grass moški spol , lolie ženski spol , lolium moški spol

ločiti ljuljko od pšenice (biblija), figurativno séparer l'ivraie du bon grain

ljúljka botanika darnel; biblija tare

ločiti ljúljko od zrna to separate the wheat from the tares

ljúljka (-e) f bot. loglio, zizzania (Lolium temulentum); loglio perenne, comune (Lolium perenne); bibl.
ločiti ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio