Franja

obi [óubi] samostalnik
širok pas za kimono; vrsta afriške maglje

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.

obíći òbīdēm, oni òbīdū, obídi, obídoh ȍbāde, obìšao obìšla
1. obiti, obhoditi: obići grad, kuću; tri puta obidoše crkvu trikrat so šli okrog cerkve
2. priti naokoli: skazaljka na časovniku obišla je cio krug
3. obiti, izogniti se: smrt ni tebe neće obići
4. obiti, priti za hrbet: obići neprijatelja u ratu
5. pregledati, obhoditi: obići granicu, počasnu četu
6. obiskati: obići prijatelja; obišlo me zlo
7. izpustiti, ne vzeti v poštev: ovo pitanje je obišao
8. pokusiti, poskusiti: uzmi dvije smokve, nikad ovakvih nisi obišao; obide vodu da vidi je li vruća

obigrávati -ìgrāvām
1. plesati, skakljati naokrog: psetance obigrava oko mene
2. hoditi naokrog, obiskovati koga in prosjačiti za kaj: obigravati mnoge kuće u gradu; obigravati tude pragove prosjačiti okrog tujih pragov; obigravati koga za što

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

obirálen -lna -o za branje: -a posoda, -i stroji

obirálnik m sprava za branje voća: obirati jabolka z -om

obiskoválnica prostorija za primanje posjeta, poseta

òbjāvnica ž
1. prednja straža koč del mrtve straže, opozorilnica
2. opazovalnica za stražarje prednje straže
3. pismeno sporočilo

objectionnable [-ksjɔnabl] adjectif ki daje povod za ugovor ali očitek

oblačílnica ž oblačionica, prostorija za presvlačenje, garderoba

òblaznica ž kozarec pijače, ki ga damo gostu za okrepčulo: dati gostu oblaznicu

oblitérateur [-teratœr] masculin priprava za žigosanje znamk, kolekov itd.

obliteratrice f stroj za žigosanje, luknjanje (znamk, kolkov ipd.)

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

oblíž m melem, flaster, ljepljivi (lep-) ovoj za rane

ob-locō -āre (ob in locāre) v najem da(ja)ti, skleniti (sklepati) pogodbo za kako delo, pogoditi (pogajati) se za kako delo: operam ad puteos exhauriendos Iust.

ob-lūdō -ere -lūsī -lūsum (ob in lūdere)

1. (nagajivo) (po)šaliti se, šale zbi(ja)ti proti komu, s kom, na račun koga: sin vident quempiam se adservare, obludant (po drugih izdajah obludeant ali obludiant) qui custodem oblectent Pl.

2. (po)nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, (po)vleči koga za nos, (po)dražiti: alicui Prud.

ȍblūk m
1. torilo za sir
2. svitek, ki ga nosi dekle na glavi, ko je snubitev dogovorjena

obnáći òbnādēm, oni òbnādū, obnádi, obnádoh òbnāde, obnàšao obnàšla, òbnāden
1. najti: obnaći blago najti zaklad
2. imeti za primerno: za poklon kao najprikladnije obnašao sam srebrnu uru