Franja

tight [táit]

1. pridevnik
tesen; ozek, tesno se oprijemajoč (obleka); neprepusten (za vodo, zrak); močan; čvrsto nategnjen, napet (vrv); stisnjen, nabito poln; zgoščen, kompakten
figurativno nepremičen
figurativno zožen, utesnjen; komaj zadosten, pičel (o denarju); kočljiv
pogovorno skop(uški), stiskaški
sleng pijan, nadelan

as tight as an owl figurativno pijan ko mavra
tight shoes tesni, ozki čevlji
a tight squeeze gosta gneča
a tight lass zastarelo čedno, stasito dekle
money is tight za denar je trda
to be in a tight corner (place, spot) biti v škripcih
to get out of a tight hole izvleči se iz škripcev
my bag is tight moja torba je nabito polna
to keep a tight rein (hand) on s.o. držati koga čvrsto na vajetih
to keep a tight hand on the reins pritegniti vajeti
he needs a tight hand over him zanj je potrebna trda roka
to draw tight nategniti, napeti, zategniti

2. prislov
tesnó, močnó, čvrsto; pičlo

to sit tight figurativno čvrsto, uporno vztrajati pri svojih pravicah (mišljenju, stališču), ne popuščati

tik¹

1. kje:
tik zraven in der nächsten Nähe, in unmittelbarer Nähe, unmittelbar neben/daneben
tik ob/pri dicht/knapp/direkt an
tik za unmittelbar/dicht nach/hinter
tik do dicht an

2. kdaj:
tik pred kurz/ knapp vor
tik pred čim kurz davor
tik za dicht auf (etwas folgen)
figurativno tik pred zdajci im letzten Moment

3. koliko: knapp (tik pod zvočno mejo knapp unter der Schallgrenze)

tík

A) adv.

I. (izraža neposredno bližino)

1. tik ob, tik pri rasente, raso; accanto:
tik ob tleh raso terra
solato praviloma zalivamo z zalivalko tik ob tleh di regola l'insalata va annaffiata raso terra
tik pri vratih subito accanto alla porta
tik pred nosom vicino, vicinissimo

2. tik za subito dietro:
tik za oglom subito dietro l'angolo

3. tik pod a fior di; proprio, subito sotto:
tik pod kožo a fior di pelle
parkirati tik pod prometnim znakom je prepovedano è vietato parcheggiare subito sotto il segnale stradale

II. tik pred (izraža zelo majhno časovno oddaljenost) poco prima (di):
tik pred koncem poco prima della fine
med. tik pred porodom soprapparto
pog. tik pred zdajci all'ultimo momento

B) tík prep. accanto a, (immediatamente) vicino a:
utaborili so se tik reke si accamparono vicino al fiume

tile¹ [táil] samostalnik
(strešna) opeka; pečnica, ploščica iz emajla, kahlica; plošča iz opeke (za oblaganje poda itd.)
pogovorno cilinder (pokrivalo)

Dutch tiles pobarvana opeka
to be (out) (up)on the tiles sleng zanikrno, razuzdano živeti
he has a tile loose sleng on je malo trčen (prismojen), pri njem v glavi ni vse v redu

Tīmāgorās -ae, m (Τιμαγόρας) Timágoras

1. slikar iz Halkide, ki je ob pitijskih igrah pri umetniški tekmi prekosil grškega slikarja Panajna: Plin.

2. epikurejski filozof: Ci.

timbered [tímbəd] pridevnik
tesán, zgrajen iz lesa; gozdnat

his grain is ill timbered figurativno on ni čisto pri pravi (pameti)

time¹ [táim]

1. samostalnik
čas; delovni čas; ura, trenutek
šport najkrajši čas
glasba akt, tempo
vojska tempo, korak, hitrost marša
množina časovna tabela, vozni red; službena doba; doba, epoha, era, vek; časi; prilika, priložnost; krat (pri množenju); nosečnost, porod; določeno razdobje; prosti čas, brezdelje
množina, pogovorno v zaporu preživeta leta; računanje časa (po soncu, Greenwitchu itd.); plačilo po času (od ure, od dni itd.)

the Times (ednina konstrukcija) časopis Times
time out of mind davni čas(i)
time past, present and to come preteklost, sedanjost in prihodnost
civil time navadni čas
the correct (right) time točen čas
a work of time zamudno delo!
time! šport zdaj!
time, gentlemen, please! time! closing time! zapiramo! (opozorilo obiskovalcem v muzeju, knjižnici ipd.)
hard times težki časi
the ravages of time zob časa
the good old time dobri stari časi
against time proti uri, z največjo hitrostjo, zelo naglo
ahead of (before) one's time prezgodaj, preuranjeno, prerano
all the time ves čas, nepretrgano, neprekinjeno
a long time since zdavnaj
at any time ob vsakem (kateremkoli) času
at a time naenkrat, skupaj, skupno, hkrati
one at a time po eden, posamično
at all times vsak čas, vedno
as times go v današnjih časih
at times od časa do časa, občasno
at no time nikoli, nikdar
at one time nekoč, nekdaj
at some time kadarkoli, enkrat
at some other time, at other times (enkrat) drugič, drugikrat
at the present time sedaj, zdaj, táčas
at the same time istočasno, ob istem času; hkrati; vseeno, pri vsem tem, vendarle
at this time of day figurativno v tako kasnem času dneva, ob tako pozni uri
at that time tisti čas, tačás
before one's time prezgodaj, prerano
behind time prepozno
to be behind time imeti zamudo
by that time do takrat, dotlej; medtem
close time lov lovopust
each time that... vsakikrat, ko
every time vsakikrat, vsaki pot
for all time za vse čase
for the time trenutno, ta trenutek
for the time being za sedaj, trenutno, v sedanjih okolnostih
for the last time zadnjikrat
from time immemorial (od)kar ljudje pomnijo
from time to time od časa do časa
for a long time past že dolgo
in the course of time v teku časa
in day time v dnevnem času, podnevi, pri dnevu
in due (proper) time o pravem času
in good time pravočasno
all in good time vse ob svojem času
in no time v hipu, kot bi trenil (hitro)
in the mean time medtem, med (v) tem času
in the length of time trajno
in the nick of time v pravem času, v kritičnem času
in time pravočasno; v ritmu, po taktu
in times of old v starih časih
in one's own good time kadar je človeku po volji
in time to come v bodoče, v prihodnje
many a time včasih; marsikaterikrat
many times mogokrat, često
mean time srednji, standardni čas
near one's time (o ženskah) pred porodom
not for a long time še dolgo ne, še dolgo bo trajalo
off time iz (zunaj) takta, ritma
on time točno, o pravem času
once upon a time (there was a king) nekdaj, nekoč (je bil kralj...)
out of time iz takta, ne po taktu, iz ritma; ob nepravem času, predčasno, prepozno
some time longer še nekaj časa
some time about noon nekako opoldne
time after time ponovno, češče
time and again ponovno, češče, večkrat
this long time zdavnaj
this time a year (twelve months) danes leto (dni), ob letu
this time tomorrow jutri ob tem času
till next time do prihodnjič
times without (out of) number neštetokrat
to time pravočasno, točno; zelo hitro; zastarelo za vedno
up to time točno
up to the present time, up to this time dozdaj, doslej, do danes
up to that time do takrat, dotlej
what time? ob katerem času? kdaj?
what time? poetično (v času) ko
with times časom, sčasoma
time is money čas je zlato
what is the time? what time is it? koliko je ura?
it is high time to go skrajni čas je, da gremo
time is up! čas je potekel!
there is time for everything vse ob svojem času
he is out of his time končal je učenje (vajenstvo); odslužil je svoj (vojaški) rok
now is your time zdaj je prilika zate
she is far on in her time ona je v visoki nosečnosti
she was near her time bližal se je njen čas (poroda)
it was the first time that bilo je prvikrat, da...
to ask time ekonomija prositi za podaljšanje roka
to beat the time udarjati, dajati takt
to bid (to give, to pass) s.o. the time of (the) day želeti komu dober dan, pozdraviti koga
to call time šport dati znak za začetek ali za konec
to comply with the times vdati se v čase
my time has come moj čas (smrti) je prišel
my time is drawing near bliža se mi konec
to do time sleng odsedeti svoj čas v zaporu
to get better in times časom si opomoči
my watch gains (loses) time moja ura prehiteva (zaostaja)
he has time on his hands ima mnogo (prostega) časa, ne ve kam s časom
to have a time with pogovorno imeti težave z
to have a time of it izvrstno se zabavati
to have a good (fine) time dobro se zabavati
to have a hard time preživljati težke čase
I have had my time najboljši del svojega življenja imam za seboj
what a time he has been gone! kako dolgo ga ni!
to keep time držati takt (korak), plesati (hoditi, peti) po taktu
to keep good time iti dobro, točno (o uri)
I know the time of day pogovorno jaz vem, koliko je ura
to kill time čas ubijati
this will last our time to bo trajalo, dokler bomo živeli
what time do you make? koliko je na tvoji (vaši) uri?
to lose time izgubljati čas; (ura) zaostajati
to mark time na mestu stopati (korakati), ne se premikati se z mesta
to move with the times, to be abreast of the times iti, korakati s časom
time will show čas bo pokazal
I am pressed for time mudi se mi
to serve one's time vojska služiti svoj rok
to speak against time zelo hitro govoriti
to stand the test of time obnesti se; upirati se zobu časa
to take one's time vzeti si čas, pustiti si čas
take your time! ne hiti!
to take time by the forelock pograbiti priliko, izkoristiti (ugoden) trenutek
take time while time serves izkoristiti čas, dokler ga imaš
tell me the time povej mi, koliko je ura
time and tide wait for no man čas beži; ne zamudi prilike; izkoristi priložnost
to watch the time pogledovati (često pogledati) na uro
to watch one's time prežati na ugodno priložnost
to waste time čas zapravljati
to work against time delati z največjo hitrostjo (tempom)

2. pridevnik
časoven
ekonomija z določenim plačilnim rokom; (ki je) na obroke

timón moški spol oje (pri vozu); krmilo

llevar el timón (fig) biti pri krmilu

timor -ōris, m (timēre)

1. bojazen, strah, boječnost, bojazljivost, strašljivost, plahost, plašnost (naspr. animus, fortitudo, fiducia): Acc. fr., Ter., Val. Fl., Lucan., Sen. ph., Petr. idr., timor est metus mali adpropinquantis Ci., timor anxius, maestus V., caecus Ci., Ph., externus, vanus L., pavidus, solitus, virgineus O., timore aeger T., timore vacuus Ci., hoc ali quo (= huius ali cuius rei) timore C. boječ se … , propter timorem C. iz strahu, v strahu, zaradi strahu, prae timore Pl. od strahu, omnem timorem abicere Ci., pedibus timor addidit alas V., dare aliquem in timorem Pl. ali afficere aliquem maximo (= summo) timore Ci., colligere se (= oddahniti si) e maximo timore C., hominibus perturbatis inanem religionem timoremque (= praznoverje) deicere Ci., dempto timore L., omni timore deposito Ci., hunc mihi timorem eripe Ci., quo minore essent timore C., quo sola timorem ferre modo posses? O., itaque non solum spem in eo habebant maximam, sed etiam timorem N., tantus eo facto timor incessit, ut … C., timor incutitur Ci., inicere timorem multitudini N., iniciendi timoris causā C., hoc primum in luco nova res oblata timorem leniit V., tantus subito timor omnem exercitum occupavit, ut … C., timore tōrpeo Pl., animus timore obstupuit T., omitte timorem Ci., pelle timorem V., perculsus timore Ci., perterreri (perterritus) timore C., recreare se ex magno timore Ci., quem timorem Caesaris adventus sustulit C., timoris suspicionem vitare C., quorum gressus vinxerat timor Amm.; z objektnim gen. (bojazen zaradi (glede) česa, strah zaradi česa, pred čim): timor periculorum impendentium Ci., belli Parthici, poenae C., mortis O., Lucr. smrtni strah, externi hostis Hirt.; s subjektnim gen.: Cleomenis timore et fugā (= po strahopetnem begu) classem amissam esse Ci., suorum timorem consolatione … minuebat Auct. b. Alx. Konstrukcije kakor pri glag. timeo (prim. timeō): s prep.: a principibus suis L., timor de illo meus Brutus in Ci. ep., de nobis Brutus et Cassius in Ci. ep., pro me V.; z inf.: afflictumque fuit tantus adire timor O., unde mare et terras ipsi mihi saepe videre fit timor O. me obide strah; z ACI: in timore fuit civitas obsides ea moliri L., sed vincit utilitas plerumque, cum subest ille timor eā neglectā ne dignitatem quidem posse retineri Ci., haud dubius timor incessit animos consilia sua emanasse L.; s finalnim stavkom: timor patribus incessit, ne civitatem vis aliqua externa adoriretur L., ubi timor est, ne autumnalis satio hiemis gelicidiis peruratur Col., maria aspera iuro non ullum pro me tantum cepisse timorem, ne … V.; pl. timores bojazni: Cat. idr., varii timores L., mentem redegit in veros timores Caesar H., cui, quia privato sunt oppositi timores, dantur imperia Ci., molestiae, laetitiae, timores, similiter omnium mentes pervagantur Ci., mortis timores Lucr.

2. verska bojazen, verski strah, božji strah, tudi praznoverje (gr. δεισιδαιμονία): sacer Sil., deorum H., divûm Lucr., primus in orbe deos fecit timor Stat.

3. meton. strah = strašilo, predmet strahu, strahota, groza: Cacus, Aventinae timor atque infamia silvae O., (sc. iuris consultus) uterque timor latronibus H., aquilo raptae timor Orithyiae Pr., tot gracili ligno complexa timores Stat.

4. pooseb. Timor Tímor, Strah, bog strahu (sin Etra in Gaje): Hyg., immisit (sc. Mars) Fugam Teucris atrumque Timorem V., Timor et Minae scandunt eodem quo dominus H.

Opomba: Star. soobl. timōs -ōris, m: iam ibi nos duplicat advenientis … timos pavos Naev. fr.

Tīmotheus -ī, m (Τιμόϑεος Bogaboječi) Timótej

1. Kononov sin, atenski poveljnik okrog 370, je ponovno zgradil atensko obzidje in premagal spartansko ladjevje pri Levkadi; umrl je l. 354 v Halkidi kot pregnanec: N., Ci.

2. glasbenik iz Mileta: Ci., Q., Macr.

3. grški kipar: Plin.

tinkle [tíŋkl]

1. samostalnik
zvonjenje, zvončkljanje, cingljanje, zvenenje
figurativno prazno govoričenje, klepetanje, čenčanje

to give s.o. a tinkle pogovorno pozvoniti pri kom

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zvoniti, zvončkljati, cingljati; zveneti
figurativno klepetati, čenčati, z zvonjenjem oznaniti ali skupaj sklicati

típka tecla f

klicna tipka (pri telefonu) clavija f de llamada
stikalna tipka (gumb) pulsador m
slonokoščena tipka tecla f de marfil

tirare

A) v. tr. (pres. tiro)

1. vleči, povleči; potegniti, potezati; nategniti, nategovati; napeti, napenjati:
tirare i capelli a qcn. koga vleči za lase
tirare la cinghia pren. pog. tolči lakoto
tirare il collo a un pollo zaviti piščancu vrat
tirare le cuoia, gli ultimi respiri pog. umirati, umreti
tirare i fili, le fila di una situazione pren. obvladovati položaj
tirare giorno, mattina ponočevati, krokati dolgo v noč
tirare in lungo, per le lunghe na dolgo vleči
tirare un metallo metal. vleči kovino
tirare gli orecchi a qcn. pren. koga ošteti, pokarati
tirare i remi in barca pren. prenehati s čim; odpovedati se (nameri, podjetju)
tirare le reti povleči mreže
tirare in secco un'imbarcazione potegniti čoln na suho

2. pren. povleči; potegniti; pritegniti, pritegovati; speljati:
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vodo speljati na svoj mlin
tirarsi addosso qcs. nakopati si (težave, kritiko)
tirare l'attenzione di qcn. pritegniti pozornost nekoga
tirare qcn. dalla propria parte pritegniti koga na svojo stran

3. vleči:
i buoi tirano il carro vola vlečeta voz
tira l'anima coi denti pren. komaj se ga duša drži
tirare qcs. coi denti pren. kaj s težavo braniti, zagovarjati
tirare la carretta pren. garati
tirare qcn. per i capelli pren. koga s prevaro prepričati
tirare un ragionamento per i capelli privleči sklep za lase
una parola tira l'altra beseda da besedo

4. premakniti, premikati; potegniti, potezati, povleči:
tirare avanti, indietro, a destra, a sinistra premakniti naprej, nazaj, v desno, v levo
tirare avanti la famiglia pren. vzdrževati družino, skrbeti za družino
tirare avanti le trattative pren. nadaljevati pogajanja
tirare in ballo qcn. koga navajati, potegniti koga v kaj
tirare in ballo qcs. načeti neprimerno temo
tirare fuori potegniti ven, izvleči, privleči na dan
tirare fuori scuse pren. iskati izgovore
tirare giù potegniti dol:
tirare giù a campane doppie koga opravljati, obrekovati
tirare giù un bicchiere hitro popiti, zliti kozarec vase
tirare giù colpi, pugni silovito tolči, udarjati, mlatiti
tirare giù la maschera sneti masko, pokazati se v pravi luči
tirare giù qcn. dal letto koga vreči iz postelje
tirare su potegniti gor, ven:
tirare su l'acqua dalla cisterna vleči, črpati vodo iz vodnjaka
tirare su un bambino vzgajati otroka
tirare su qcn. koga dvigniti s tal; komu pomagati (v stiski)
tirare su col naso smrkati
tirare su la cocaina njuhati kokain
tirare su i numeri izžrebati številke (na loteriji)
tirare a sorte žrebati
tirare di mano qcs. a qcn. komu kaj strgati iz rok

5. vleči, vsrkavati, sesati:
tirare l'acqua vsrkavati vodo (zemlja)
tirare l'aria vleči (peč, dimnik)
tirare il fiato dihati; pren. oddahniti se
tirare il gruppo, tirare šport vleči (v kolesarstvu)
tirare il latte sesati (mleko)

6. ekst. izvleči; dobiti; skleniti, sklepati:
tirare la conclusione di un discorso potegniti sklep, sklepati iz razgovora
tirare i conti, le somme sešteti; pren. sklepati
tirare partito da qcs. okoristiti se s čim
tirare una salsa kulin. zgostiti omako

7. pog. dvigniti:
tirare lo stipendio dvigniti plačo

8.
tirare a cera il pavimento povoščiti pod
tirare a lucido pološčiti
tirare al peggio pren. obrniti, sprevračati (besede)
tirare scemo qcn. pog. koga zmesti

9. vreči, metati, zalučati:
tirare un sasso vreči kamen
tirare baci pošiljati poljubčke
tirare bestemmie, moccoli pren. jezno preklinjati, robantiti, bentiti
tirare calci, pugni brcati, tolči (s pestmi)
tirare i dadi kockati (se)
tirare una fregatura vulg. prevarati, zafrkniti, zajebati

10. ustreliti, streljati:
tirare una cannonata, una fucilata ustreliti s topom, s puško
tirare in porta ekst. šport streljati na gol

11. potegniti, vleči, risati:
tirare una linea potegniti črto
tirare un piano pren. zarisati, izdelati načrt

12. tisk natisniti, tiskati

B) v. intr.

1. iti naprej:
tirare avanti iti naprej (tudi pren.);
Come va? - Si tira avanti. Kako ste kaj? - Gre
tirare diritto, innanzi iti naravnost; pren. iti odločno k cilju

2. pren. težiti k, imeti nagnjenje do:
tirare a imbrogliare rad prevarati
tirare a campare ne se pretegniti pri delu, prizadevanjih
tirare a indovinare pog. ugibati

3. vleči (barva); biti podoben:
tirare da qcn. biti podoben komu
un grigio che tira all'azzurro siva barva, ki vleče na modro

4. kazati na; vleči:
tira a piovere kaže na dež
lo sterzo tira a destra volan vleče v desno

5. pihati:
con l'aria, col vento che tira pog. danes, dandanes, v teh časih

6. vleči (motor):
la macchina in salita non tira più avto ne potegne več v klanec

7. ekst. vulg. dvigniti se, stati (moški ud)

8. pren. uspevati, biti uspešen, biti v polnem razmahu:
il turismo è il settore che più tira najuspešnejša panoga je turizem

9. obl. biti tesen:
sei più grasso e i pantaloni tirano zredil si se, pa so ti hlače pretesne

10. pren. varčevati:
tirare sul prezzo barantati
tirare sulle spese skopariti

11. ustreliti, streljati:
tirare col fucile streljati s puško
tirare alla selvaggina streljati na divjad
tirare di boxe, di scherma šport boksati, sabljati se

C) ➞ tirarsi v. rifl. (pres. mi tiro)
tirarsi indietro umakniti, umikati se; pren. odstopiti (od namere)
tirarsi in là, da parte umakniti se, stopiti vstran
tirarsi su vstati, pren. pobrati se

tirata f

1. poteg; vlek; pog. dim (pri kajenju):
tirata d'orecchi pren. graja, ukor, oštevanje

2. brez postanka opravljeno delo:
fare tutta in una tirata ne se ustaviti pri delu, vse napraviti naenkrat

3. tirada; sramotenje

4. lit. (lassa) laisse

tírati pousser, presser, conduire, mener, inciter quelqu'un à faire quelque chose

tirati ljudi pri delu pousser les gens à travailler
tirati v skrajnost pousser à bout, pousser les choses à l'extrême
tirati v obup (v smrt) pousser au désespoir (à la mort)

Tirēnus pōns Tirénski most pri Minturnah: Ci. ep.

tiro m

1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi

2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki

3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo

4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

5. pren. pog. dim

6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina

Tisch, der, (-/e/s, -e) miza; Trennung von Tisch und Bett ločitev od mize in postelje; den Tisch decken pogrniti mizo; reinen Tisch machen razčistiti (vse zadeve), razčistiti z;
an: am Tisch pri mizi; an den Tisch k mizi; an einen Tisch bringen spraviti za zeleno/pogajalsko mizo; sich an einen Tisch setzen mit jemandem vsesti se za mizo (za pogajanja); am grünen Tisch administrativno, iz pisarne, birokratsko;
auf: auf dem Tisch na mizi; auf den Tisch na mizo; auf den Tisch bringen spraviti na dnevni red; auf dem Tisch bleiben ostati v diskusiji; auf den Tisch schlagen figurativ udariti po mizi, zaropotati;
bei: bei Tisch pri kosilu/večerji/obedu;
unter: unter den Tisch trinken/saufen spraviti pod mizo; unter den Tisch fallen figurativ pasti v vodo; unter den Tisch fallen lassen zanemariti, opustiti;
von: vom Tisch aufstehen vstati od mize/obeda; das [muß] muss vom Tisch to je treba urediti; vom Tisch sein biti urejen; vom Tisch fegen pomesti z mize, Argumente usw.: zanemariti; vom grünen Tisch aus iz pisarne, birokratsko;
zu: zu Tisch pri obedu/kosilu/večerji; zu Tisch einladen povabiti k obedu (kosilu/večerji); zum Tisch des Herrn gehen iti k obhajilu

tiskanj|e srednji spol (-a …) der Druck, das Drucken, das Druckverfahren, die Drucktechnik
tiskanje s šablono der Schablonendruck
kraj tiskanja der Druckort
prepoved tiskanja das Druckverbot
porabiti pri tiskanju verdrucken

Tīthōnus -ī, m (Τιϑωνός) Titón, Laomedontov sin, Priamov brat, soprog Eos (Avrore), Memnonov oče. Eos je pri Zevsu zanj izprosila nesmrtnost, pozabila pa mu je izprositi večno mladost, zato se je vedno bolj krčil in grbančil, dokler se ni spremenil v kobilico oz. črička: Ci., V., H., O.; apel. o nekem starcu: tremulus Tithonus Pl. — Od tod adj.

1. Tīthōnius 3 Titónov, titónijski: coniux Tithonia ali subst. Tīthōnia -ae, f (sc. dea) Titón(ij)ka = Eos (Avrora): O.

2. Tīthōnis -idis, f (Τιϑωνίς) Titónida, Titónka = Avrora: Stat.