Franja

morfin samostalnik
farmacija (protibolečinsko zdravilo) ▸ morfium, morfin Morfin je najmočnejši analgetik ali sredstvo proti bolečinam. ▸ A morfium a legerősebb fájdalomcsillapító.
Morfin se v medicini uporablja kot sredstvo za lajšanje hudih akutnih in kroničnih bolečin. ▸ A morfiumot az orvostudományban súlyos akut és krónikus fájdalmak enyhítésére használják.
Če bolnik morfinov ne more zaužiti, jih zdravnik predpiše v stalni podkožni infuziji. ▸ Ha a beteg nem képes lenyelni a morfiumot, az orvos tartósan szubkután infúzió formájában írja fel.
Sopomenke: morfij

morior, morī, mortuus sum, toda moritūrus (indoev. koren *mer(H)- umreti; prim. skr. márate umira, gr. μορτός, βροτός [iz *μροτός] smrtnik, μαραίνω zatiram, meljem, onesposabljam, lat. mortuus, mors, sl. smrt, mrtev, mreti, moriti)

1. mreti, umreti (umirati), preminiti, o živalih poginiti (poginjati), crkniti (crka(va)ti): Pl., H., V., Plin. iun., Sen. rh., idr., morbo mori N. umreti za boleznijo, umreti zaradi bolezni, ex vulnere mori L. umreti za rano, umreti zaradi rane, morte suā m. Sen. ph. umreti naravne smrti, in studio dimetiendi caeli m. Sen. ph. do zadnjega diha se ukvarjati z merjenjem neba (z zvezdoslovjem), moriar, si ali ni … Ci. naj umrem, smrt me vzemi, če (ne) … , voces morientes Ci. umirajočega; pt. fut. act. moritūrus 3
a) umreti hoteč, na smrti (smrtni postelji) ležeč, namenjen (pripravljen) umreti, v smrt idoč, pred smrtjo, na pragu smrti, na poti v smrt, umirajoč: Ci., L., fertur moriturus in hostīs V.
b) ki mu je usojeno umreti, ki mora umreti, smrten: Sen. ph., Lucan., Ap., quid tibi prodest morituro? H., moriture Delli H.

2. metaf.
a) (o osebah) na smrt zaljubljen biti, plavati v ljubezenskem razkošju, umirati (giniti) od ljubezni: O., acrius ut moriar Pr.
b) (o stvareh in abstr.) premreti (premirati), (o)dreveneti, usahniti (usihati), giniti (ginevati), poginiti (poginjati), izginiti (izginjati), zamreti (zamirati), izgubiti (izgubljati) se, (o)slabeti, (s)hirati: Q., Cels., Cl., morientes artūs, digiti O., frenis manu moriente remissis O., morientia lumina O. stekleneče oči, primis segetes moriuntur in herbis O., exustus ager morientibus aestuat herbis V., dies … est mortuus Pl. je minil, se je iztekel, unguenta … suis moriuntur horis Plin. izgubljajo svojo moč, memoria moritur Ci., meriti morietur gratia vestri O., leges mortuae Ci. pozabljeni, neveljavni. — Od tod adj. pt. pf. mortuus 3

1. umrli, mrtev (naspr. vivus): mortuus concidisti Ci. kakor mrtev; preg.: nihil mecum tibi, mortuus tibi sum Pl. zate sem mrtev; subst. mortuus -ī, m mrtvec, mrlič: mortuum inferre in domum Ci., a mortuis excidere Ci. od mrtvih (smrti) obuditi (obujati), amandare aliquem infra mortuos Ci. v kraljestvo mrtvih poslati = usmrtiti; preg.: verba fiunt mortuo Ter. govori se mrtvemu = zaman, zastonj.

2. metaf. tako rekoč mrtev, odmrl, usahel: mare mortuum Iust. Mrtvo morje v Palestini, pa tudi severni del Atlantskega oceana (= Severno morje): Pl., lacerti Ci. odmrle, šibke, nemočne, slabotne, flores Plin.

Opomba: Star. in pesn. po 4. konjugaciji: morīmur: Enn. ap. Prisc., inf. morīrī: Pl., O. — Act. soobl. moriō -īre: pf. moriēre: Ven., fut. moriam: It.

mórski sea (-); maritime; nautical; naval; pelagic

mórska bitka naval battle, naval action
mórsko blato ooze
mórski bog sea god
mórska bolezen seasickness
mórska deklica (sirena) mermaid, siren
mórsko dno sea bottom
mórska gladina sea level, surface of the sea
mórska globina depth of the sea
mórsko kopališče bathing resort, seaside resort
mórska luka, pristanišče seaport
mórska mačka zoologija long-tailed monkey
mórska obala coast; seashore; coastland; beach; shore; seaboard
mórski pes shark
mórska ožina straits pl, channel
mórski prašič porpoise
mórski prašiček guinea pig
mórska pena meerschaum
mórska pošast sea monster
mórska riba sea fish
mórski rokav arm (ali branch) of the sea
mórska sol sea salt
mórsko tele seal, arhaično sea calf
mórski tok sea current
mórska trava sea grass
mórska višina sea level
velik mórski val billow
mórski zaliv bay; gulf
mórska voda sea water
imeti mórsko bolezen to be seasick, (pogovorno) to feed the fishes
ne dobiti mórske bolezni (biti pravi mornar) to have good sea legs, to be a good sailor

mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
bois masculin mort suhljad
angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
chair féminin morte divje meso
eau féminin morte stoječa voda
Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
feuille féminin morte suh list
ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
langue féminin morte mrtev jezik
la mer Morte Mrtvo morje
médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
nature féminin morte tihožitje (umetnost)
point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
tête féminin de mort mrtvaška glava
ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
rester lettre morte ostati brez učinka
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več

mortel, le [mɔrtɛl] adjectif umrljiv; smrten (tudi figuré); figuré človeški; figuré skrajno mučen; masculin, féminin smrtnik, -ica

dépouille féminin mortelle posmrtni ostanki, truplo
ennemi masculin mortel smrtni sovražnik
péché masculin mortel smrtni greh
silence masculin mortel mrtvaška tišina
courir un danger mortel biti v smrtni nevarnosti
donner un coup mortel (za)dati smrten udarec
plaie féminin d'argent n'est pas mortelle (proverbe) izguba denarja ni nesreča, ki se ne bi dala popraviti, ni usodna

morticīnus 3 (mors) umrl, odmrl

1. le o živalih = crknjen, poginjen, poginul: ovis, volucres aut pisces Varr., cadaver Vulg. crkovina, mrhovina, in sacris ne quid morticinum adsit Varr., soleae Serv. od crknjene živine; kot vulg. psovka: mrha, mrcina, mrhovina: Pl.; subst. morticīnum -ī, n truplo, mrhovina: Vulg., Aug.

2. metaf. odmrl, mrtev: caro Sen. ph., clavus Plin. kurje oko, žulj, urnae Prud. grobovi mrtvih.

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mosca

A) f

1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

4. kozmet. (lepotna) muha

5. rib. muha

6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

B) agg. invar. šport mušje kategorije

C) m invar. šport atlet mušje kategorije

môški (mož) man, pl men; male; a male person

môški men; male sex; mankind (ne v splošni rabi v tem pomenu)

môšnja (-e) f

1. (mošnjiček) borsa, borsellino:
odvezati mošnjo aprire, sciogliere la borsa
zavezati mošnjo chiudere, stringere la borsa
stiskati mošnjo tenere stretti i cordoni della borsa
pren. mošnja nima brata ne sestre davanti agli interessi non esistono gli amici

2.
mošnja za tobak borsa per il tabacco

3. anat. scroto; pog. borsa

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

moti|ti¹ [ó] (-m) zmotiti stören (koga pri delu jemanden bei der Arbeit); (moteče vplivati) störend beeinflussen; potek: beeinträchtigen; (ovirati) behindern; razpoloženje: (kaliti) trüben
ne dati se motiti sich nicht stören lassen, (ne dati se zavesti) sich nicht beirren lassen
pravo motiti posest den Besitz stören

moti|ti² [ó] (moti) zmotiti koga: (jemanden) stören, (jemandem) etwas ausmachen (ali bi te motilo, če … wurde es dir etwas ausmachen, wenn …)
moti me … es stört mich
to naj nas ne moti das soll uns nicht stören

motíti to disturb; to inconvenience; to intrude (koga on someone); to trouble; (spanje) to interrupt; (radio) to jam; (posegati v) to interfere with; to violate; (nadlegovati) to inconvenience

motíti se to be mistaken (v kom in someone
v čem about something), to err
kaj vas moti? what is troubling you?, what is upsetting you?
vas moti, če kadim? do you mind if I smoke?
zelo se motiš you're badly mistaken
ne pustite, ne dajte se motíti! don't let me disturb you!
oprostite, da vas motim! excuse my disturbing (ali troubling) you!
upam, da ne motim? I hope I'm not disturbing (ali bothering) you, I hope I'm not in the way
obžalujem, toda moram vas še enkrat motíti I am sorry, but I shall have to trouble you again
nekoliko se motite you are slightly mistaken
če se ne motim if I am not mistaken, unless I am mistaken
ne daj se motíti! do not inconvenience yourself!
motíti se je človeško to err is human
motiš se! (si na napačni sledi!) you are barking up the wrong tree
ali motim? am I in the way?, am I intruding?

motíti troubler, perturber, déranger, gêner, incommoder, importuner, ennuyer ; (radio) perturber, brouiller

ali motim? est-ce que je dérange?, je vous dérange?
ne dajte se motiti! ne vous dérangez pas!
motiti se se tromper, faire erreur, faire fausse route, se fourvoyer
če se ne motim si je ne me trompe (ali m'abuse), si j'ai bonne mémoire, sauf erreur de ma part
zeto se motiš (familiarno) tu te trompes drôlement, tu te fourres le doigt dans l'œil

motíti (mótim)

A) imperf. ➞ zmotiti

1. disturbare (tudi ekst.); turbare:
motiti koga pri delu disturbare uno mentre lavora
neka tuja postaja moti sprejem una stazione straniera disturba l'ascolto
ali motim? disturbo?
prosim, ne dajte se motiti non si scomodi, per favore
ne moti! si prega di non disturbare
jur. motiti posest turbare il possesso

2. pren. ostacolare, intralciare

3. (kaziti, kvariti) guastare, sfigurare; viziare:
abs. ne moti non guasta, non vizia

4. pren. (povzročiti erotični nemir) turbare

5. pren. (varati, zavajati) ingannare

6. intrattenere;
motiti dekleta adescare, sedurre le ragazze

B) motíti se (-im se) imperf. refl.

1. sbagliare:
motiti se pri računanju sbagliare nei calcoli

2. (biti v zmoti) sbagliare, errare, travedere:
motiti se v sodbi errare nel giudizio
grozno, hudo, krepko se motiti sbagliare di grosso
motite se, če mislite to si sbaglia, se crede questo

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku) girare la testa, avere le vertigini, il capogiro:
začelo se mi je motiti mi prese a girare la testa
moti se mi že, tako sem lačen ho una fame che mi viene il capogiro

motíti molestar; importunar ; (mir) perturbar ; (radio) interferir, perturbar la audición

ne pustite se motiti! no se moleste usted
oprostite, da Vas motim perdone usted la molestía
Vas motim, če kadim? ¿le molesta que fume?
motiti se errar; equivocarse, estar equivocado
če se ne motim si no me equivoco; salvo error
zelo se motite está usted muy equivocado

moti|ti se (-m) zmotiti sich irren, sich täuschen
hudo se motiš du irrst dich gewaltig
motiti se je človeško Irren ist menschlich
(mahniti mimo) danebenliegen; (ne imeti prav) im Unrecht sein, Unrecht haben

motòr elektrika motor; engine

avionski motòr aircraft engine
dvotaktni motòr two-stroke engine
pognati motòr to start an (ali the) engine
motòr teče brezhibno the engine is running perfectly
motòr ne vžge, ne prime the motor is cutting out, the motor does not pick up
pregledati motòr to overhaul an engine
razstaviti, demontirati motòr to dismantle an engine
ugreti motòr to warm up an engine
ustaviti motòr to stop an engine

mōtto m

1. duhovit domislek

2. rek:
motto popolare ljudski rek

3. knjižno beseda:
non far motto ne črhniti besedice, niti ziniti