Franja

ruin¹ [rúin] samostalnik
razvalina, kup ruševin, ruševina, podrtija; razpad, propad(anje), razsulo, rušenje, uniče(va)nje, ugonabljanje; zlom, poguba; onečaščenje; trpljenje
figurativno onemogočenje, izjalovitev, spodlet, vzrok propada
množina razvaline, ruševine, ostanki

in ruins v ruševinah, podrt, razrušen
blue ruin slab gin (vrsta brinovca)
to be the ruin of s.o. uničiti koga
he will be the ruin of me on bo moja poguba
he is but a ruin of his former self (what he was) on je le senca tega, kar je bil
to bring to ruin povzročiti propad (uničenje, pogubo), privesti do propada
to be on the brink (verge) of ruin biti na robu propada
to fall to ruins razpasti v razvaline (ruševine)
to go (to run) to ruin razpasti; konec vzeti
to lay in ruins spremeniti v ruševine, v razvaline
to lie in ruins biti v razvalinah
to tumble into ruin razpadati v ruševine

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

ruisseau [rɥiso] masculin potok; jarek; (ulični) kanal; figuré beden položaj, figuré blato

des ruisseaux de sang (figuré) potoki krvi
il a tiré cette femme du ruisseau (figuré) izvlekel je to žensko iz blata
traîner dans le ruisseau (figuré) ležati na ulici
les petits ruisseaux font les grandes rivières (proverbe) iz malega raste veliko
ruisseaux pluriel de larmes potoki solza

rule² [ru:l] prehodni glagol & neprehodni glagol
upravljati, voditi, uravna(va)ti, usmeriti; obvladati (čustvo), brzdati; odločiti, odrediti, rešiti (that da)
postaviti načelo; naložiti, predpisati; načrtati, vleči črte z ravnilom, linirati; vladati (over nad)
prevladovati; (o cenah) stati, držati se

to rule oneself obvladati se
Rule Britannia Vladaj, Britanija! (domoljubna angleška pesem)
a ruled case odločena, dognana stvar
ruled paper liniran papir
to be ruled by s.o. biti pod vplivom koga
be ruled by me! poslušaj, ubogaj moj nasvet!
to rule nominally le po imenu biti vladar (gospodar)
to rule one's passions obvladati svoje strasti
to rule the roast (roost) biti gospodar (v hiši, doma), imeti glavno besedo, odločati
to rule by the whip vladati (gospodovati) s knuto
to rule with a rod of iron vladati z železno roko
to rule in s.o.'s favour odločiti komu v prid
corn rules high cene žitu so visoke
prices ruled high (lower) cene so bile visoke (nižje)

rumena samostalnik
1. neformalno (v prometu) ▸ sárgaVozniki lahko z vožnjo skozi rumeno pridejo prej na cilj, plačajo globo ali končajo v bolnišnici. ▸ Ha áthajtanak a sárgán, a járművezetők hamarabb célba érhetnek, ugyanakkor bírságot kaphatnak vagy a kórházban végezhetik.
Skoraj nihče ne ustavi pri utripajoči zeleni, le malo pri rumeni, mnogi so celo, ki bi jo radi stisnili skozi rdečo. ▸ Szinte senki sem áll meg a villogó zöldnél, csak néhányan a sárgánál, sokan pedig a piroson is átfurakodnának.

2. (barva) ▸ sárga
Kakšen je občutek na startu, ko ste oblečeni v rumeno? ▸ Milyen érzés a rajtvonalnál lenni sárgába öltözve?
Ali je rumena letos moderna ali je bolje, da je sploh nimamo? ▸ Divatos-e idén a sárga, vagy jobb, ha egyáltalán nem hordjuk?
Rumena ima že od srednjega veka pretežno negativen pomen. ▸ A sárga már a középkor óta negatív jelentéssel bír.

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

run on neprehodni glagol
kar naprej (dalje), neprestano govoriti; nadaljevati se; preteči; naleteti na; govoriti, razpravljati; teči o; nanašati se na

as the years run on v teku let
to run on a rock zadeti, trčiti v skalo
customs run only on these goods carina se nanaša le na to blago
the conversation ran on politics razgovor je tekel o politiki

ruōta f

1. kolo:
ruota di automobile avtomobilsko kolo
ruota dentata strojn. zobato kolo
la ruota della fortuna pren. kolo sreče
a ruota libera pren. breskrbno; neobrzdano
ruota motrice avto gonilno kolo
ruota del mulino mlinsko kolo
ruota panoramica veletoč
ruota di scorta rezervno kolo
l'ultima ruota del carro pren. zadnje kolo
arrivare a ruota di qcn. šport priti neposredno za drugim kolesarjem
mettere i bastoni fra le ruote pren. metati polena pod noge
ungere la ruota, le ruote pren. podmazati

2. navt.
ruota di poppa, di prua krmna, premčna statva
ruota del timone krmilo, krmilno kolo
piroscafo a ruota parnik na kolesa

3. sedež lota

4. hist. mučilno kolo

5.
ruota dell'arrotino brusilno kolo
ruota da vasaio obrt lončarsko kolo, vreteno
dare la ruota a un coltello nabrusiti nož

6. krog, disk:
a ruota krožen, krožne oblike
gonna a ruota (a campana) zvončasto krilo
fare la ruota pren. voziti kočijo, šopiriti se
fare la ruota a una donna pren. šalj. dvoriti ženski

7. pren. zaporedje

rupture [rüptür] féminin zlom, prelom, prekinitev, razdvojitev, razdor; razbitje, pretrganje; odpoved, razveljavitev

rupture d'une digue prelom, razbitje jeza, nasipa
rupture d'une veine pretrg žile dovodnice
rupture d'un contrat, d'un mariage razveljavitev pogodbe, poroke (zakona)
rupture des relations diplomatiques, économiques prekinitev diplomatskih, gospodarskih stikov
rupture entre le passé et le présent prelom med preteklostjo in sedanjostjo
ils en sont venus à une rupture prišlo je do preloma med njimi (njima)
rupture d'équi libre izguba ravnotežja
rupture d'essieu zlom osi
lentative féminin de rupture (militaire) poskus prodora

rush [rœš] masculin, sport končni sprint, napenjanje svojih moči na koncu (teka); naval

pendant les vacances, c'est le rush des citadins vers la mer et la montagne v počitnicah meščani navalé na morje in v planine

rúski russe

ruski jezik la langue russe, le russe

rustique [rüstik] adjectif kmečki, podeželski; preprost, neizobražen; neotesan, zarobljen, okoren, neroden; surov, grob; odporen; masculin zobato klesarsko kladivo

mobilier masculin rustique kmečko pohištvo
travaux masculin pluriel rustiques kmečka dela
le chou est une plante rustique zelje je odporna rastlina
vie féminin rustique življenje na kmetih
se meubler en rustique opremiti se s kmečkim pohištvom

rúša gazon moški spol , pelouse ženski spol

rušo rezati couper le gazon, enlever le gazon à la bêche
z rušo obložen recouvert de gazon, gazonné
pod rušo iti mourir
je že pod rušo il est déjà mort

ruševína (-e) f rovina; pl. rovine, macerie, ruderi; knjiž. vestigia:
kup ruševin cumulo di macerie
ruševine Troje, Teb le rovine, le vestigia di Troia, di Tebe
vstati iz ruševin risorgere dalla rovina
odstranjevanje ruševin sgombero delle macerie

rúšiti (-im)

A) imperf. ➞ porušiti

1. demolire, smantellare, abbattere, diroccare, sventrare, disfare:
rušiti staro hišo demolire la vecchia casa
rušiti barakarsko naselje smantellare, demolire la baraccopoli
(brezobzirno) rušiti mestno jedro sventrare il centro storico della città

2. pren. sovvertire, sconvolgere, turbare:
rušiti temelje zakonitega reda sovvertire le fondamenta dell'ordine costituto
rušiti disciplino v kolektivu sovvertire la disciplina del collettivo

3. pren. rovinare, guastare, compromettere:
rušiti komu ugled compromettere la reputazione di qcn.

B) rúšiti se (-im se) imperf. refl.

1. crollare, rovinare, andare in rovina:
stara hiša se ruši la vecchia casa sta crollando

2. (padati) cadere

3. crollare, rovinare

rutiler [rütile] verbe intransitif bleščati se, blesteti

le brillant rutile briljant se blešči
les toits rutilen sous l'ardeur du soleil strehe se blešče pod žarečim soncem

rúvati (-am)

A) imperf.

1. svellere, divellere, schiantare; strappare; sarchiare:
ruvati zob strappare un dente
ruvati plevel strappare, sarchiare le erbacce
ruvati žeblje schiodare

2. (rovariti) intrigare, macchinare

B) rúvati se (-am se) imperf. refl. accapigliarsi, azzuffarsi

C) rúvati si (-am si) imperf. refl. strapparsi:
ruvati si lase, obleke strapparsi i capelli, gli abiti

rythme [ritmə] masculin ritem; ubranost, umerjenost; (pesniška) mera

rythme cardiaque bitje srca
rythme respiratoire dihalni ritem
rythme endiablé besen, peklenski ritem
accroître le rythme de la production dans une usine povečati ritem proizvodnje v tovarni
changer de rythme spremeniti ritem
marquer le rythme dajati ritem
rythme de la vie moderne ritem modernega življenja

rythmique [ritmik] adjectif ritmičen, ubran, umerjen, enakomeren; slonečna ritmu; féminin, histoire študij ritma latinskega ali grškega verza; študij ritma v literarnem jeziku

danse féminin rythmique ritmičen ples
gymnastique féminin rythmique ritmična telovadba
le vers allemand est un vers rythmique nemški verz je ritmičen verz
versification féminin verzifikacija, ki temelji na poudarku (ne na številu ali na kvantiteti zlogov)

s (ozir. z) (spremljanje) avec, (conjointement) avec

z menoj (s teboj, z njim, z njo, z nami) avec moi (avec toi, avec lui, avec elle, avec nous)
v spremstvu z accompagné de, en compagnie de
kava z mlekom café moški spol au lait; (sredstvo) avec, de, par, à, en, au moyen de, à l'aide de, grâce à
pisati z desno (levo) roko écrire avec (ali de) la main droite (gauche)
pisati s svinčnikom écrire au crayon
jesti z dobrim tekom manger de bon appétit
pokazati kaj s prstom montrer quelque chose du doigt
plačati z zlatom payer en or
z njegovo pomočjo grâce à son aide
zvoniti z vsemi zvonovi sonner toutes les cloches
s pošto par la poste, par le courrier
z avtobusom (ladjo, železnico) en autobua (en bateau, en chemin de fer)
iti z avtom (s kolesom) aller en voiture ali auto (à bicyclette)
(lastnost) deklica z modrimi očmi une fillette aux yeux bleus
z odprtimi rokami à bras ouverts
s polnimi rokami les mains pleines; (način) avec, à, de, en
z nnmenom avec intention, à dessein
s silo de force
z vso silo à toute force
z veseljem avec plaisir
z eno besedo en un mot
z drugimi besedami en d'autres termes; (časovno) avec, à
s časom (sčasoma) avec le temps, peu à peu, à la longuc
z dvajsetimi leti à (l'âge de) vingt ans; (kroj) de
z vrha d'en haut
s strani de côté
(v vprašnlnicnh) kaj pa je z njirn? mais qu'est-ce qu'il a?, qu'a-t-il donc?
kako je z njim? comment va-t-il?
z njim je konec c'en est fait de lui
kje ste z delom? où en êtes-vous de votre travail?
s čim se ukvarjate? de quoi vous occupez-vous?
s čim varn lahko postrežem? en quoi puis-je vous servir?, qu'y a-t-il pour votre service?