Franja

omótica vértigo m ; mareo m ; vahido m

višinska omotica vértigo de las alturas
občutek omotice mareo m
povzročajoč omotico vertiginoso
dobivati, imeti omotice padecer vértigos, tener vahido
povzročiti omotice causar vértigos
omotica se me loti, me obide me da un vahido

omótičen (vrtoglav) vertiginoso; mareado

napraviti omotičnega marear
postati omotičen marearse
postanem omotičen me da un vahido

òmrknuti -nēm
1. zmračiti se: kad je noćca bila omrknula ko je nastala noč
2. doživeti večer, dočakati večer, zvečeriti se komu: daj, bože, mirno omrknuti, a zdravo osvanuti
3. zateti: omrkao sam u Ljubljani, osvanuo u Osijeku noč me je zatela v Lj.; žuri putnik da stigne kući i ne omrkne na putu da ga ne bi zatela noč na poti

omrzíti (-ím) perf. tr. star.

1. rendere odioso

2. (zasovražiti) prendere in odio; disamorasi:
omrziti delo disamorarsi da un lavoro

òn | ôna | ôno (njêga (ga), njé (je), njêga (ga)) pron.; pl. (oni, one, ona)

1. lui (egli), lei, (essa), esso; pl. loro; essi, esse;
on ima prav, ne ti ha ragione lui, non tu

2. (v nepredložnih odvisnih sklonih pod poudarkom daljša oblika, sicer krajša)
njemu verjameš? credi a lui?
ali mu verjameš? gli credi?
njega se ne bojim non ho paura di lui
ne boj se ga non temerlo

3. (s predlogi se rabi daljša oblika)
brez njega bi težko uspeli senza di lui non ce l'avremmo fatta

4. (v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek)
ni je doma (lei) non è in casa
zebe ga (lui) ha freddo

5. (v dajalniku izraža svojino, pripadnost)
srce ji močno bije il cuore le batte forte
bil jim je kakor oče gli fece per così dire da padre

6. nekdaj (v množini, za spoštljivo ogovarjanje osebe) lui, lei, loro:
gospa, ali so oni pozabili torbico? signora, ha dimenticato lei la borsetta?

onegáviti (se) (-im (se)) imperf., imperf. refl. armeggiare, ciancicare, cincischiare; anfanare;
onegaviti okoli hiše trafficare, darsi da fare attorno alla casa
onegaviti se z avtom okrog girare in automobile
onegaviti se z ženskami farsela con le donne, bazzicare le donne
dolgo se kje onegaviti trattenersi, stare a lungo da qualche parte
onegaviti se zaradi česa scomporsi per qcs., prendersela per qcs.

only² [óunli] prislov
samo, edino

not only ... but (also) ne samo..., temveč tudi
if only ko bi le, samo da
only not skoraj
only just pravkar
only yesterday šele včeraj, še včeraj

onór -uri n čast
□ a da onorul izkazati čast

opazi|ti (-m) opažati merken, bemerken; na kom: (jemandem etwas) anmerken; (registrirati) Kenntnis nehmen von, beachten, Notiz nehmen von, (etwas) zur Kenntnis nehmen; (zapaziti) beobachten
ne opaziti česa (etwas) übersehen
ne da bi bil opazil unvermerkt

opaža|ti (-m) opaziti (immer wieder) bemerken, wahrnehmen; (ne prezreti) beachten
često opažamo, da … es ist eine häufige Wahrnehmung, [daß] dass …

opera samostalnik
1. (umetniško delo) ▸ operaV baročni operi je orkester z glasbo najpomembnejši. ▸ A barokk operában a zenekar és a zene a legfontosabb.Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je leta 1851 napisal opero Rigoletto in z njo dosegel velik uspeh. ▸ Giuseppe Verdi olasz zeneszerző 1851-ben írta a Rigolettót, amellyel nagy sikert aratott.Povezane iztočnice: opera seria, opera buffa, pravljična opera, komična opera, pekinška opera

2. (zgradba) ▸ opera, operaházVeč tisoč protestnikov naj bi se zbralo pred poslopjem opere v Budimpešti. ▸ Várhatóan több ezer tüntető gyűlik össze az Operaház előtt Budapesten.Obnova opere je že zdaj tako draga, da bi za porabljeni denar lahko zgradili novo opero. ▸ Az opera felújítása már most olyan drága, hogy az elköltött pénzen egy új operaházat építhettünk volna.Vsako noč smo se odpravili v opero ali na baletno predstavo. ▸ Minden éjszaka elmentek az operába vagy balettelőadásra.
Povezane iztočnice: Metropolitanska opera

3. neštevno (glasbeni žanr) ▸ opera
V svoj gledališki svet vpeljuje elemente zgodovinskih tragedij, opere in kabareta. ▸ Színházi világában felhasználja a történelmi tragédiák, az opera és a kabaré elemeit.
Naše radijske postaje vrtijo pet minut narodnozabavno glasbo, potem opero, nato še kakšno pop glasbo. ▸ A rádióállomásaink öt percig szórakoztató zenét játszanak, aztán operát, majd pedig valamilyen popzenét.
V Rusiji je operi in plesu posvečen kar televizijski kanal. ▸ Oroszországban egy egész tévécsatornát szentelnek az operának és a táncnak.

operetta f glasba opereta:
da operetta opereten; pren. puhel, prazen, površen; neresen; bahav:
matrimonio da operetta bahava poroka

operírati (s čim) to manage, to conduct, to use; medicina to operate (koga on someone); to perform an operation (ali a surgical operation)

operírati koga na slepiču to operate on someone for appendicitis
moram se dati operírati I must be operated on, I must have an operation
ki se ne da operírati medicina inoperable

operírati (-am) imperf., perf.

1. med. operare, sottoporre a intervento chirurgico:
urgentno operirati operare d'urgenza

2. voj. operare, condurre operazioni belliche

3. publ. operare, svolgere un'attività, agire:
operirati z denarjem, s številkami operare col denaro, coi numeri

4. pren. valersi, servirsi:
kot govornik operira s puhlimi frazami da (buon) retore si vale di frasi a effetto

ópica (-e) f

1. zool. scimmia:
plezati kakor opica arrampicarsi come una scimmia
cirkuška opica scimmia da circo
človek opica pitecantropo (Pitecanthropus)
človeku podobne opice scimmie antropomorfe
zool. ozkonose opice catarrine (sing. -a) (Catarrhina)
širokonose opice platirrine (sing. -a) (Platyrrhina)
navadna nočna opica nictipiteco (Aotes)

2. pejor. scimmia

3. (ženska z izumetničeno zunanjostjo) oca

opiner [-ne] verbe intransitif izraziti svoje mnenje; glasovati

opiner du bonnet (figuré) k vsemu da reči, kimati, strinjati se z drugimi
opiner de la tête prikima(va)ti

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

opinion [əpínjən] samostalnik
mnenje, nazor, domneva, prepričanje, presoja
pravno obrazložitev sodbe

to be of opinion that biti mnenja, da
public opinion javno mnenje
opinion poll anketa za raziskavo javnega mnenja
a matter of opinion stvar prepričanja
in my opinion po mojem mnenju
to act up to one's opinions živeti po svojih nazorih
to form an opinion of ustvariti si mnenje o
to have no opinion of misliti slabo o kom, ne ceniti

opinione f

1. mnenje, sodba; domneva:
essere dell'opinione che meniti, soditi, da
è opinione che prevladuje mnenje, da

2. mnenje, glas; ugled:
avere buona, cattiva opinione di qcn., di qcs. imeti dobro, slabo mnenje o kom, o čem
avere grande opinione di sé visoko se ceniti
godere buona opinione uživati ugled; biti čislan, spoštovan
l'opinione corrente javno mnenje
l'opinione pubblica javno mnenje

opírati (-am) | opréti (oprèm)

A) imperf., perf.

1. appoggiare:
opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo

2. sostenere; puntellare

3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda

B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.

1. appoggiarsi a:
opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone

2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche