Franja

upward(s) [ʌ́pwəd(z)] prislov
kvišku, gor, navzgor (tudi figurativno)
dalje, naprej; proti vodnemu toku, ob vodi navzgor; proti notranjosti dežele; proti (glavnemu) mestu

upward(s) of (10 years) več kot, nad (10 let)
16 years and upward(s) 16 let in več
from 10 dollars upward(s) od 10 dolarjev naprej, dalje (više)
from the l6th century upward(s) od 16. stoletja dalje
upward(s)s of ten thousand več kot deset tisoč
men of forty and upward(s) možje, stari 40 let ali več
upward(s) cercle šport veletoč
the boat turned bottom upward(s)s čoln se je prevrnil
to look upward(s) pogledati kvišku
to follow a stream upward(s) iti ob reki v smeri proti izviru
the prices tend upward(s) cene se dvigajo

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

úra (-e) f

1. ora:
hoditi dobro, slabo uro camminare un'ora buona, neanche un'ora
voziti s hitrostjo sto kilometrov na uro andare, correre alla velocità di cento chilometri all'ora
biti plačan na uro venir pagato a ora
biti oddaljen uro hoda esser a un'ora di cammino
koliko je ura? Ura je ena, tri che ora è, che ore sono? È l'una, sono le tre
delovna ura ora lavorativa
ura letenja ora di volo
avtobusi vozijo ob uri gli autobus circolano in orario
redne ure, nadure ore regolari, ore straordinarie
dajati, imeti ure klavirja dare, prendere lezioni di pianoforte
proste ure ore libere
šol., žarg. ura zgodovine, matematike ora, lezione di storia, di matematica
pren. zadnja ura ultima ora

2. (naprava) orologio:
ura bije, tiktaka, zvoni l'orologio batte, fa tic tac, suona le ore
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, va indietro, ritarda
naviti uro caricare l'orologio
ročna, zapestna ura orologio da polso
stenska, stolpna, žepna ura orologio da muro, del campanile, della torre, orologio da tasca
nihalna ura orologio a pendolo
digitalna ura orologio digitale, numerico
šahovska ura orologio da scacchi
peščena, vodna ura clessidra, clessidra ad acqua
zelo natančna ura un orologio preciso, che spacca il minuto
pren. biti kot ura natančen essere un orologio, funzionare come un orologio
radijsko vodena ura orologio radiocomandato

3. žarg. (merilna naprava s številčnico):
ura za pritisk pare (v kotlu) manometro
ura za porabo vode (vodni števec) contatore dell'acqua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vedeti, koliko je ura sapere che vento tira
imeti štete ure avere le ore contate
gledati kakor huda ura fulminare con lo sguardo; guardare torvo
naviti komu uro tirare le orecchie a qcn.
dvanajsta ura mu bije è ormai con l'acqua alla gola
huda ura temporale
policijska ura coprifuoco
ura molitve, počitka ora della preghiera, di riposo
fiz. atomska ura orologio atomico
biol. biološka ura orologio biologico
šol. govorilna ura ora per il colloquio coi genitori, ora di ricevimento
elektr. kilovatna ura kilowatora
šol. neopravičena ura assenza ingiustificata
teh. ura nič ora zero
PREGOVORI:
rana ura, zlata ura il mattino ha l'oro in bocca
ura teče, nič ne reče il tempo cammina con scarpe di lana
ura zamujena ne vrne se nobena acqua passata non macina più

úra (čas) hora f ; reloj m

žepna (zapestna, stenska, namizna, z nihalom, stolpna) ura reloj m de bolsillo (de pulsera, de pared, de sobremesa, de péndola, de torre)
štoparica cronómetro m
električna, peščena ura reloj eléctrico, de arena
sončna ura reloj de sol, (vertikalna) cuadrante m solar, (vodoravna) gnomon m
kilovatna ura kilovatio-hora m (kW/h)
konrtrolna ura reloj m registrador
merilna ura reloj de medición; contador m
vodna ura reloj de agua, clepsidra f
govorilna ura hora(s) f (pl) de consulta
huda ura tormenta f
ordinacijska ura hora f de consulta
policijska ura (za lokale) hora f de cierre
rana ura hora f matinal (ali de mañana)
rana ura, zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora
uradne ure horas f pl (hábiles) de oficina
pevska (glasbena) ura lección f de canto (de música)
telovadna ura lección f de gimnasia
koliko je ura? ¿qué hora es?
ura je ena es la una
ura je pol dveh es la una y media
ura je (točno) dve son las dos (en punto)
ura je pet po moji uri por mi reloj son las cinco
ura jc četrt na šest son las cinco y cuarto
ura je tričetrt na šest son las seis menos cuarto
ob kateri uri? ¿a qué hora?
ob petih a las cinco
pol ure media hora
poldruga ura hora y media
ure in ure (durante) horas interas
vsaki dve uri cada dos horas
od ure do ure de una hora a otra
vsako uro (a) cada hora
dvakrat na uro dos veces por hora
ura prehiteva el reloj adelanta (ali va adelantando)
ura zaostaja (za pet minut) el reloj atrasa (de cinco minutos)
pogledati na uro mirar la hora
naravnati uro arreglar el reloj
naviti uro dar cuerda al reloj
priti natanko ob uri venir a la hora en punto
vprašati koga, koliko je ura preguntar a alg la hora

urejevalnik samostalnik
(računalniški program) ▸ szerkesztő [program]Novice lahko shranimo v tekstovni obliki in prebiramo v urejevalniku Word. ▸ A híreket szöveges formátumban lehet elmenteni és Word szövegszerkesztőben lehet olvasni.
Za izdelavo spletnih strani je zelo pomembno, da spletni urejevalnik in grafični program lepo sodelujeta. ▸ A honlapkészítéshez nagyon fontos a webszerkesztő és a grafikai szoftver jó együttműködése.
Povezane iztočnice: urejevalnik besedil

úren¹ (-rna -o) adj. dell'orologio; orario:
urna verižica catenella dell'orologio
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
urni kazalec lancetta (dell'orologio); nareč. sfera
urna številčnica quadrante (dell'orologio)
urni vžigalnik spoletta a orologeria

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

úrmă -e f

1. sled

2. stopinja

3. konec
□ cu mult în urmă davno
□ din urmă zadnji
□ pe urmă nazadnje, a
□ rămâne în urmă zaostati, zaostajati
□ la urma urmei naposled
□ în cele din urmă naposled

urnula -ae, f (demin. urna) úrnica, vrček za vodo: Varr. Ap. Non. idr., a Numa Pompilio minus ne gratas dis inmortalibus capudines ac fictiles urnulas fuisse Ci., mihi de summi fontis penita scaturrigine rorem rigentem hauritum ista confestim defer[s] urnula Ap., sed cedo istam urnulam Ap., sic acceptam cum gaudio plenam urnulam Psyche Veneri citata rettulit Ap., urnula faberrime cavata, fundo quam rutundo, miris extrinsecus simulacris Aegyptiorum effigiata Ap., in conspectu quattuor urnulas adopertas vicissim atque alternis inspectionibus enudare M.

uročiti glagol
1. (začarati z magijo) ▸ megátkoz, megbabonáz, bűvölZlobna vila iz hudobije uroči Trnuljčico s prerokbo, da se bo na šestnajsti rojstni dan zbodla v prst in za vekomaj zaspala, rešil pa jo bo lahko edino princ na belem konju. ▸ A gonosz tündér megátkozza Csipkerózsikát, hogy amikor a tizenhatodik életévét betölti, szúrja meg az ujját és merüljön örök álomba, és csak a fehér lovon érkező herceg mentheti majd meg.
Sopomenke: začarati

2. (očarati; prevzeti) ▸ bűvöl, megbabonázČudovite zgodbe se lepo podajo sanjskemu otoku na jugu Grčije, ki svoje obiskovalce uroči s svojim čarom. ▸ A gyönyörű történetek illenek a Görögország déli részén található mesés szigethez, amely elbűvöli látogatóit.

3. (prinesti nesrečo) približek prevedka ▸ rossz szerencsét hoz
Prihod staršev pa bi lahko uročil njen nastop proti Williamsovi. ▸ Ha a szülei ott lennének, az nem hozna szerencsét a Williams elleni fellépésén.

urok samostalnik
1. (v magiji) ▸ varázslat, bűbáj, átokAli se bo Elli uspelo znebiti uroka in osvojiti prinčevo srce? ▸ Ellinek sikerül leráznia az átkot és meghódítani a herceg szívét?
Slišala sem namreč, da je pred leti neko žensko rešila uroka. ▸ Hallottam, hogy évekkel ezelőtt egy nőt megszabadított a bűbájtól.

2. pogosto v športnem kontekstu (o neuspehu) ▸ átokIzkušeni branilec Fernando Hierro se zaveda, da morajo premagati Slovenijo in se uvrstiti v četrtfinale ter tako prekiniti urok velikih tekmovanj. ▸ Fernando Hiero, a tapasztalt védő tudja, hogy győzelmet kell aratniuk Szlovénia ellen és be kell jutniuk a negyeddöntőbe, hogy így megtörjék az átkot a nagy versenyeken.

urto

A) m

1. udarjanje, udarec, sunek

2. trčenje:
urto frontale čelno trčenje
mina a urto voj. udarna mina

3. spopad (tudi pren.):
essere in urto con qcn. nasprotovati komu
prendere qcn. a urto, in urto zasovražiti koga

B) agg. invar.
dose urto farm. šok doza

urvō (urbō) -āre (urvum, urbum) obrazditi, obrazdati, preora(va)ti; poseb. z brazdo, narejeno s plugom, določiti (določati) meje (obseg) mesta, ki se ustanavlja: circum sese urvat, ad pedes a terra quadringentos caput Enn. fr., urvare est aratro definire Dig., urvat Ennius in Andromeda significat circumdat, ab eo sulco, qui fit in urbe condenda urvo aratri, quae fit forma simillima uncini curvatione buris et dentis, cui praefigitur vomer Fest.

uscēnte agg.

1. tekoč:
anno, mese uscente tekoče leto, tekoči mesec

2. dosedanji, odhajajoč:
il presidente uscente dosedanji predsednik

3.
uscente in, a jezik ki se končuje na

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)

use¹ [ju:s] samostalnik
raba, uporaba; uporabnost, korist(nost), prid; (poseben) namen, smoter; pripravnost; moč ali sposobnost uporabljati (kaj); navada, običaj, uzus; stalna ali ponovna uporaba; vaja; praksa; (pred)pravica uporabe (česa)
pravno užitek; pravica, uživanje (posesti); dobiček
cerkev obredi kake Cerkve, liturgija

beyond all use čisto nenavaden
in use v rabi
of use uporaben, koristen
of no use neuporaben, brezkoristen
in common use v splošni rabi
out of use ne v rabi, ne več uporaben
fit for use uporaben
with use s trajno rabo
the Anglican use anglikanski obred
value in use dejanska vrednost
use and wont šege in navade
according to his use and wont po njegovi (svoji) stari navadi
directions (ali instructions) for use navodila za uporabo
use makes perfect vaja naredi mojstra
use is second nature stara navada je železna srajca
once a use and ever a custum česar se je Janezek naučil, to Janez zna
can I be of use? lahko (kaj) pomagam?
is this of use to you? lahko to kaj porabite?
crying is no use nima smisla jokati, zastonj je jokati
it is (of) no use (running) brez koristi, zaman je (teči)
what's the use (of it)? kakšen smisel naj (sploh) to ima?
to be in daily use biti vsak dan v rabi
to bring into use uporabiti
to be out of use ne biti v rabi (v navadi)
to come into use priti v splošno rabo
to fall (ali to pass) out of use postati neuporaben, zastareti
you will find these shoes of use in the mountains videli boste, da so ti čevlji zelo koristni v gorah
everything has its use vsaka stvar je za kaj uporabna
I have no use for it nimam kaj početi s tem
I have no use for such people nimam nobenega smisla za take ljudi, ne cenim (ne potrebujem) takih ljudi
have you lost the use of your tongue? si izgubil dar govora?
he lost the use of his right eye ne vidi več na desno oko
to make use of s.th. uporabiti (izkoristiti) kaj, posluževati se česa
to make use of s.o.'s name sklicevati se na koga
to put out of use vzeti iz obtoka (kovance itd.)
to put to (good) use (dobro) uporabiti

usédati se (-am se) | usésti se (usédem se) imperf., perf. refl.

1. cedere, sprofondare; posarsi; precipitare, sedimentare:
zemlja se useda il terreno sta cedendo
prah se useda na pohištvo la polvere si posa sui mobili
gošča se je hitro usedala la feccia sedimentò rapidamente

2. sedersi, mettersi seduto, sedere; posarsi, adagiarsi:
ljudje so vstajali in se spet usedali la gente si alzava e tornava a sedersi
čebela se je usedla na cvet l'ape si posò sul fiore
usesti se h klavirju sedersi al pianoforte

3. teh. sedere (bene):
os se mora usesti v ležaj l'asse deve sedere bene nel cuscinetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. usesti se na mehko trovare una vera pacchia
pejor. usesti se na posestvo impadronirsi del podere, usurpare il podere
usesti se komu na, za vrat mettere il piede sul collo a qcn.
usesti se v spomin ricordare
usesti se v srce conquistare il cuore di qcn., annidarsi nel cuore di qcn.

usmériti to direct (k to, proti towards); to aim; to orient, to orientate; (pozornost) to point (at), to aim (at); (žogo pri golfu) to address

usmériti svoj polet proti severu to turn one's flight northwards
usmériti svoje korake proti domu to turn one's steps homewards
usmériti vlak proti X. to send a train in the direction of X.
topništvo je usmerilo svoj ogenj na greben (gore, vzpetine) the artillery directed (ali turned) their fire upon the ridge
usmériti se proti to head for, to turn towards, to make for
usmériti svoje delovanje glede na nove okoliščine to redirect (ali to rechannel) one's activities in the new circumstances (ali conditions)

usnjarskopredelovalen pridevnik
(o izdelovanju) ▸ bőrfeldolgozóNa kongresu so delegati govorili tudi o prihodnosti slovenske tekstilne, usnjarske in usnjarskopredelovalne industrije. ▸ A kongresszuson a küldöttek megvitatták a szlovén textil-, bőr- és bőrfeldolgozó ipar jövőjét is.

uso² m

1. raba, uporaba:
a uso di (namenjen) za:
libro a uso dei licei učbenik za gimnazije
d'uso v rabi, običajen:
effetti d'uso obleke, hišna oprava
lingua d'uso govorni jezik
prassi d'uso običajna praksa
fuori uso neuporaben (predmet); pren. nesposoben (oseba);
uso tessera za izkaznico:
fotografia uso tessera fotografija za izkaznico
istruzioni per l'uso navodila za uporabo
medicina per uso esterno, interno zdravilo za zunanjo, notranjo uporabo
oggetto per uso personale predmet za osebno rabo
fare uso di qcs. uporabiti, uporabljati kaj

2. uporaba (možnost uporabljanja):
camera con uso di cucina soba z uporabo kuhinje
perdere l'uso della ragione biti ob razum
riacquistare l'uso delle braccia, delle gambe ponovno uporabljati roke, noge

3. pravo služnost

4. vaja

5. navada, običaj:
all'uso di po:
piatto all'uso di Genova kulin. jed po genoveško
uso pelle, seta imitacija kože, svile
gli usi della campagna, della città podeželske, mestne navade
essere in uso biti v modi

6.
usi pl. uzusi

7. raba; ekst. pomen:
uso letterario, popolare knjižna, ljudska raba
l'uso fiorentino florentinščina
l'uso figurativo di un termine prenesena raba izraza