Franja

profilarsi v. rifl. (pres. mi profilo) pokazati, prikazati se; risati se, izstopati, biti na vidiku:
si profila un periodo difficile na vidiku je težko obdobje

pro-fiteor -ērī -fessus sum (pro in fatērī)

1. na vsa usta (jasno in glasno, na (ves) glas) govoriti (povedati), naravnost povedati, očitno (jasno, javno) izpoved(ov)ati, prizna(va)ti, izjaviti (izjavljati): ita libenter confitetur, ut non solum fateri, sed etiam profiteri videntur Ci., de me ipso profitebor Ci., profiteri de parricidio Suet.; z ACI: profitentur se nullum periculum recusare C., te palam adversarium esse profiteris Ci.; occ. javno prizna(va)ti, da je (govoreča oseba) to ali ono, da se ukvarja s tem ali onim; z dvojnim acc. personae: se grammaticum Ci. razglašati se za učitelja slovnice, imenovati se učitelja slovnice; od tod tudi = učiti slovnico, se patrem infantis Ci.; z ACI: me defensorem esse profiteor Ci., professus amicum (sc. te esse ali fore) H.; z acc. rei = ukvarjati (pečati) se s čim, učiti kaj: artem vitae Ci., philosophiam Ci., medicinam Cels., ius Ci. biti pravnik (pravoznanec), indicium S., T., Plin. iun. biti ovaduh (ovadnik, kronska priča); dolorem Iust. karati, očitati; abs.: qui profitentur Plin. iun. ki so javni učitelji, profesorji; tako tudi: ubi nunc profitetur Plin. iun., professus diu in patria Suet.; pesn.: viri cultum formamque professi O. ki se očitno (= ki očitno kažejo, da se) ukvarjajo s skrbjo za lepoto.

2. obljubiti (obljubljati), obetati, ponuditi (ponujati): operam, studium Ci., se ad eam rem profitetur adiutorem C. ponudi se za pomočnika, obljubi svojo pomoč, se profitentur esse dicturos Ci.; abs.: quis profitetur? Pl. kdo se prostovoljno ponudi (za gostitelja)?; pesn.: profiteri magna H., profiteri grandia H., O.

3. occ. javno, uradno napoved(ov)ati, prijaviti (prijavljati): Varr., Ps.-Q. (Decl.), Icti. idr., iugera sationum suarum Ci., frumentum L., aes alienum Sen. ph., ut apud decemviros, quantum habent praedae … profiteatur Ci.; nomen profiteri ali samo profiteri (pri)javiti ((pri)javljati), priglasiti (priglašati), zglasiti (zglašati) se za vojaščino, kako službo idr.: ut, qui se tanto imperio dignos crederent, nomina profiterentur L., professus est apud praetorem Ci., profiteri se candidatum Suet. prijaviti se za kandidata (za kako službo), profiteri lenocinium Suet. prijaviti blodništvo (vlačugarstvo, prostitucijo) = prijaviti se (pri edilu) za javno blodnico (vlačugo, prostitutko); pren.: in his profitetur nomen suum Ter. mednje se šteje. Od tod pt. pf. professus 3

1. s pass. pomenom
a) priznan, znan: culpa O., dux Iust.
b) obljubljen: sumunt gentiles arma professa manus O.
c) očiten, očividen: mors Ph.; ex professo Q., Sen. ph. ali de professo Ap. očitno, očividno, hote, hotoma, namenoma, nalašč, ne da bi tajil.

2. z med. pomenom: professae (sc. feminae) O. prijavljenke = javne blodnice (vlačuge, prostitutke); prim. profiteri lenocinium. — Adv. professē na vsa usta, naravnost: palam ac professe minari Fl.

Opomba: Prōfiteri merijo: te ipsum hoc oportet profiteri et proloqui advorsum illam mihi Enn. ap. Non., quando nil pudet neque vis tua voluntate ipse profiteri, audi atque ades Pl., si quisquamst qui placere se studeat bonis quam plurumis et minume multos laedere, in eis poeta hic nomen profitetur suom Ter.

prō-flīgō¹ -āre -āvī -ātum (flīgere)

1. na tla podreti (podirati), poraziti (poražati), potolči, dotolči, premag(ov)ati, (pre)obvlad(ov)ati: decemplicem numerum hostium N., copias hostium Ci., classem hostium C., hostem, aciem T., dextrum cornu L.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), ugonobiti (ugonabljati), upropastiti (upropaščati): rem publicam Ci., aliquem L., tantae opes sunt profligatae N.
b) (duševno) pobi(ja)ti, (po)treti, dotolči, potolči: quanto illum maerore afflictum esse et profligatum putatis? Ci.
c) (nravno) poniž(ev)ati: omnia ad perniciem profligata et perdita Ci. v vsem neizmerna poživinjenost in zavrženost, usque eo senatoria iudicia perdita profligataque esse arbitrabatur, ut … Ci.
d) dognati, (do)konč(ev)ati, izgotoviti (izgotavljati), zaključiti (zaključevati), opraviti: profligata quaestio Ci., quantum profligatum sit Iust., profligari plurimum posse Suet., profligare bellum Ci., pugnam L. ali proelium T. odločiti, deos ipsos committere ac profligare bellum L. — Od tod adj. pt. pf. prōflīgātus 3

1. pobit, potrt, beden: maerore afflictus et profligatus Ci.

2. brezbožen, hudoben, pokvarjen: tu omnium mortalium profligatissima et perditissima Ci.

3. (o času) daleč dospevši, blizu konca se nahajajoč: profligatae aetatis Sen. ph. visoke starosti, in profligata esse (biti skoraj končan) Gell. (ki to besedno zvezo kritizira).

pro forma [proufɔ́:mə] pridevnik & prislov
latinsko pro forma, na videz, formalen, formalno

proforma, pro forma tujka latinsko

A) agg. invar. pro forma, le na videz, zaradi lepšega; formalen, navidezen:
controllo proforma formalna kontrola

B) avv. formalno, navidezno

C) m invar. formalnost

profusamente avv.

1. obilno, na pretek

2. razsipno

prógar -ja m radnik na pruzi

prògon m
1. pregon, izgon: sudski progon
2. steza, po kateri hodi živina na pašo in s paše

program(me)² [próugrəm] prehodni glagol
napraviti program, dati na program; (elektronika) programirati

prō-gredior -gredī -gressus sum (prō in gradī)

I. iziti, oditi, izhajati, odhajati, ven (iz, z, od) česa iti, hoditi, stopiti (stopati): ex domo Ci., portā O., Italiā Pl., in publicum Iust. iti na ulico, javno se (po)kazati, iti v javnost, extra vallum Auct. b. Afr., in contionem L. nastopiti v zboru (na zborovanju, na skupščini), ad colloquium Iust; abs.: tandem progreditur V., cultius Iust. bolj nališpano (okrog) hoditi, nihil Ci. ali nusquam progredi Cels. prav nič, prav nikamor ne iti z doma, prav nič, prav nikjer se javno ne prikazovati, de progrediendo cogitare Plin. —

II.

1. dalje, naprej iti (stopati, korakati): ut regredi quam progredi mallent Ci., pedetemptim Lucr., nec regredi volo nec progredi possum Hier.; occ. (kot voj. t.t.) naprej se pomakniti (pomikati), naprej podvizati, napredovati, naprej prodreti (prodirati), naprej korakati, (o ladjah) naprej pluti, naprej jadrati: Vell., Gell. idr., milites in locum iniquum progrediuntur C., longius a castris C., ante signa, praeter paludes L.; z acc.: tridui viam C., quattuor milia passuum silentio C., naves solvit paulumque a portu progressus C. pojadrati (odjadrati) malo naprej; s sup.: pabulatum longius C., lignatum pabulatumque L.

2. metaf.
a) napredovati, iti naprej, doseči (dosegati) napredek, napredujoč dospe(va)ti (pri(haja)ti) do česa, uspeti, razvi(ja)ti se, (z)rasti v čem, na kakem področju: estne aliquid ultra, quo crudelitas progredi possit? Ci., videamus, quatenus amor in amicitiā progredi debeat Ci., mihi ille pervenisse videtur, quoad progredi potuerit feri hominis amentia Ci., quo amentiae progressi sunt L., consideres, quo progrediare L., absurdam in adulationem progressus T. ki je zašel (zašedši) v absurdno prilizovanje, progredi in virtute Ci., paulum aliquid ultra primas litteras Q., incipientes aut paulo progressi Q. nekoliko napredovavši (potem ko so dosegli nekaj napredka) v znanostih; komp. pt. pf. progressior Tert. bolj uspel v znanostih.
b) (v govoru, razpravi) napredovati, preiti (prehajati) na kaj: longius progredi non possit (nobene besede (ničesar) več ne more spregovoriti), qui obiecerit Ci., pusillum extra progredior Vitr. dovoliti si hočem majhen ekskurz (odmik, oddaljitev, zastranitev), pogumno se hočem malce oddaljiti od tematike, nunc ad reliqua progrediar Ci.
c) (v starosti) napredovati, pomakniti (pomikati) se naprej, miniti (minevati): paulum aetate progressi Ci. nekoliko starejši, progredientibus aetatibus Ci., progressa aetate Suet. v visoki starosti, v priletnosti.

Opomba: Imper. progredimino: Pl.; inf. progrediri (po 4. konjug.): Pl. — Act. soobl. prōgrediō: progrediere = progredierunt: Ven.

prògusliti -īm zagosti na gusle, zaguslati: uzmi gusle, pa nam malo progusli

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

projection [-žɛksjɔ̃] féminin, géometrie projekcija, naris; (od)met, brizg; prenos slike na platno s projektorjem; militaire razstrelek; film predvajanje

projection d'un film predvajanje filma
appareil masculin à projection projekcijski aparat
conférence féminin avec projections predavanje s projiciranimi slikami
projection volcanique izbrizg iz vulkanske gmote
la commission de censure a interdit la projection de ce film cenzurna komisija je prepovedala predvajanje tega filma

prokòlati -ām razrezati na kose, gl. prokola

prokùljati -ām
1. privreti na dan
2. privaliti se
3. usuti se: prokuljale pčele iz košnice

pròlizine ž mn.
1. mesta v reki, kjer voda ne zamrzne
2. vedro nebo, vedrine med oblaki
3. oguljena, odrgnjena mesta na obleki

promenade² [prɔminá:d, -néid] neprehodni glagol & prehodni glagol
promenirati, sprehajati se, peljati na sprehod

promener [prɔmne] verbe transitif peljati, voditi na sprehod, voditi okrog

se promener sprehajati se (à bicyclette, en auto z biciklom, z avtom); figuré tavati
promener ses enfants peljati (svoje) otroke na sprehod
promener une statue dans une procession nositi kip v procesiji
promener ses yeux sur un objet ogledovati predmet od vseh strani
allez vous promener! pojdite k vragu!
envoyer promener quelqu'un (familier) poslati koga k vragu
envoyer promener son chapeau zagnati proč svoj klobuk
va chercher mes cigarettes, ça te proménera pojdi mi po cigarete, se boš (vsaj) malo sprehodil!
faire promener peljati na sprehod
envoyer tout promener (familier) biti vsega sit, naveličan, vsega se naveličati
mener promener son chien peljati psa na sprehod

prō-micō -āre (prō in micāre)

1. (pri)migljati iz česa, (pri)svetiti, posvetiti: dum lux promicaret Amm.

2. metaf.
a) intr. hitro pri(haja)ti na dan, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se: promicant plumulae Ap. bodejo ven, rosae Ap. poganjajo, lacrimae Ap. se udirajo.
b) trans. povzročiti (povzročati, storiti), da kaj izbruhne, raztegniti (raztezati): haec longe promicanda oratio est Naev. fr.

promíljeti -līm (ijek.), promíleti -līm (ek.)
1. zamrgoleti, začeti mrgoleti
2. spolzeti: suze promilješe niz lice
3. primrgoleti na dan