Franja

ràk¹ (ráka) m zool. gambero; granchio:
rak se levi il gambero fa la muta
oklep raka il carapace del gambero
morski rak gambero di mare
sladkovodni rak gambero di fiume, astaco
rdeč kot rak rosso come un gambero
iti rakom žvižgat (propasti; umreti) andare a monte; andare al diavolo, all'altro mondo
astr. Rak Cancro
zool. raki crostacei (sing. -eo) (Crustacea)
potočni rak (jelševec) gambero di fiume (Astacus astacus)
rak samotarec paguro, Bernardo l'eremita (Eupagurus)

ràk zool cangrejo m ; astr Cáncer m ; med cáncer m

rak samotar (zool) ermitaño m
rak na želodcu (med) cáncer del estómago
borba proti raku lucha f contra el cáncer
lov na rake pesca del cangrejo
rake loviti pescar cangrejos
pojdi rakom žvižgat! ¡vete al diablo!
njegovo premoženje je šlo rakom žvižgat su fortuna se la ha llevado la trampa
postati rdeč kot kuhan rak ponerse colorado como un tomate

rake¹ [réik] samostalnik
grablje, grabljice, grebljica; strgača, strgalo (za čiščenje čevljev od blata)

as thin as a rake suh kot trska

rakéta (-e) f teh., voj. razzo, missile:
balistična raketa missile balistico
enostopenjska, večstopenjska raketa missile mono- pluristadio
medcelinska raketa missile intercontinentale
nosilna raketa razzo vettore
raketa zemlja—zrak missile terra — aria
strateška, taktična raketa missile strategico, tattico
vesoljska raketa missile spaziale
raketa kratkega, srednjega dometa missile di breve, di media portata
raketa proti toči razzo antigrandine
signalna raketa razzo da segnalazione
bežati kot raketa correre via, scappare come un razzo

Rakete, die, (-, -n) raketa; wie eine Rakete figurativ kot blisk

rallonge [ralɔ̃ž] féminin podaljšek; figuré, familier dodatek, doplačilo

nom masculin à rallonge priimek z (dodatnimi) partikulami
table féminin à rallonge miza, ki se da podaljšati
mettre une rallonge à un vêtement podaljšati obleko
servir de rallonge à služiti kot podaljšek, familier (dodatno) zraven priti

ramer² [rame] verbe transitif podpreti s preklo (des haricots, des pois fižol, grah)

il s'y entend comme à ramer des choux razume se na to kot krava na nova vrata

rampeau [rɑ̃po] masculin dodaten met (pri kockanju) za določitev zmagovalcev dveh nasprotnikov z enakim številom točk; (familier)

faire rampeau, être rampeau imeti isto število točk kot nasprotnik

ramrod [rǽmrəd] samostalnik
vojska palica za polnjenje starinske puške, nabojnik, nabijač
ameriško, sleng šef

as stiff as a ramrod tog kot bukov hlod

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

rana

A) f

1. zool. žaba:
rana alpina rjava sekulja (Rana temporaria)
rana rossa rdeča žaba (Rana fusca)
rana verde zelena žaba (Rana esculenta)
gonfio come una rana pren. napihnjen kot puran
nuoto a rana šport prsno plavanje
cantare come una rana pren. kvakati, regljati (kakor žaba)

2. zool.
rana pescatrice (lofio, gianello) morski vrag, odičar, morska spaka (Lophius piscatorius)

B) agg. invar. voj. (sommozzatore) človek žaba

rànije prisl. poprej, prej: to je bilo ranije; otišla je ranije od tebe odšla je prej kot ti: ručali smo ranije nego obično; doći što ranije priti čim prej

rank² [ræŋk] prehodni glagol & neprehodni glagol
postaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast)
ameriško imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti (next to takoj za)
ekonomija & pravno imeti prednost ali posebne pravice

the ranking major po rangu najstarejši major
he is ranked among the great painters imajo ga za velikega slikarja
I rank Dante above Shakespeare Danteju dajem višje mesto kot Shakespeareu
to rank first zavze(ma)ti prvo mesto
France ranks among the Great Powers Francija se uvršča med velesile
to rank off odkorakati
to rank past korakati mimo

rapāx -ācis (rapere)

1. grabeč, deroč, hiter, neustavljiv, nezadržen, nezadržljiv, neudržen, neudržljiv: unda Enn., ventus, ignis, Scylla O., fluvius V., Lucr.; z gen.: chryselectrum rapacissimum ignium Plin. vnetljiv; od tod kot vzdevek 21. legije Rapax T. „hitra“, „neustavljiva“, „nepremagljiva“; tudi njeni vojaki Rapācēs (rapācēs) -ium, m: T.; metaf. zmožen prisvojiti si kaj: nihil est appetentius similium sui nec rapacius quam natura Ci., unde ista rapacia virtutis ingenia vel ex se fertilia Sen. ph., nostri omnium utilitatium et virtutum rapacissimi Plin.

2. grabežljiv, ropaželjen, roparski, (z)grabljiv, razbojen, pohlepen, lakomen, požrešen
a) α) o osebah: Ci. idr., Cinara H. ali domina Tib. denarja lakomna. β) o živalih: lupus H., ungues hominibus lati, rapacibus (zveri) unci Plin.
b) o pooseb. stvareh: mors Tib., Mars Pr., Orcus H.

rapide [rapid] adjectif hiter, brz, nagel; strm; deroč; bežen; figuré živ(ahen); pharmacie hitro učinkujoč; ekspeditiven; masculin brzica; (= train masculin rapide) brzovlak

rapide comme une flèche hiter kot strelica
acier masculin (à coupe) rapide zelo trdo jeklo
courant masculin rapide deroč tok (reke)
pellicule féminin (ultra) rapide (zelo) občutljiv film
pente féminin rapide strmo pobočje
pouls masculin, respiration féminin rapide hiter pulz, hitro dihanje
progrès masculin, guérison féminin nagel napredek, nagla ozdravitev
style masculin rapide živahen slog

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rapporter [-pɔrte] verbe transitif zopet ali nazaj priprinesti; donašati; donašati obresti; prinesti s seboj; poročati, obvestiti, javiti, navajati, citirati; povedati, naznaniti, ovaditi; zatožiti; preklicati; navezati (à na); verbe intransitif biti donosen; zatožiti, tožariti, ovajati

se rapporter nanašati se; sklicevati se (de quelque chose à quelqu'un na koga za kaj)
rapporter un angle prenesti kot
rapporter une poche našiti žep (na suknjič)
la mer rapporte morje narašča
je m'en rapporte à vous zanesem se na vas
s'en rapporter à desfaits držati se dejstev

rappresentanza f

1. zastopanje, reprezentiranje; reprezentanca:
in rappresentanza di kot zastopnik (nekoga)
sala di rappresentanza reprezentančna dvorana
spese di rappresentanza reprezentančni stroški

2. predstavništvo; zastopstvo

3. trgov. predstavništvo

raptus -ūs, m (rapere)

1. odtrganje, utrganje: Inoo lacerata est altera (sc. manus) raptu O.

2. močan vlek, sunek ali poteg(ljaj) kakega orodja: runcinarum Plin., cucurbitarum Cael.

3. kot medic. t.t. trganje, trzanje, zvijanje, krč(i): raptus omnium membrorum ex cerebri membranis Cael., raptus vel attractio cooperimentorum a pedibus ad superiora Cael., corporis Cael.

4. rop(anje), roparstvo, razbojništvo, razbojnikovanje, plenjenje, plenitev, grabež, hajduštvo, razbojstvo (klas. rapina); nav. pl.: raptus ac stupra Sen. ph., per latrocinia et raptus militare otium redimebant T., raptus penatium T. plenitev hiš; occ. odpeljanje, ugrabitev: Ganymedi, virginis Ci.

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.