Franja

vtís (-a) m

1. impronta:
vtisi stopal so še vidni le impronte dei piedi sono ancora visibili

2. impressione; effetto:
dobiti napačen vtis avere un'impressione sbagliata
zanesti se na prvi vtis fidarsi della prima impressione

3. (podoba, videz) immagine, apparenza, parvenza; impressione:
okolje daje vtis zapuščenosti l'ambiente dà l'impressione di abbandono

4. (mnenje, mišljenje) impressione, opinione, sensazione:
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi abbiamo la sensazione che non abbiano alcuna fretta

5. impronta, tipo:
vtis kovanca, medalje il tipo di una moneta, di una medaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti vtis na koga fare impressione su qcn.
s potovanja odnesti nepozabne vtise riportare dal viaggio impressioni indimenticabili
pog. pustiti slab vtis fare brutta impressione, non piacere
narediti kaj samo zaradi vtisa fare qcs. soltanto per impressionare
šport. ocena za umetniški vtis punteggio per l'impressione artistica

vtísniti imprimer dans (ali sur) , empreindre, graver

vtisniti si kaj v spomin graver quelque chose dans sa mémoire, familiarno mettre quelque chose sur ses tablettes

vue [vü] féminin vid; pogled, razgled; slika, fotografija; mnenje, nazor, mišljenje; pluriel namere, načrti; commerce pokaz

à vue na pokaz
dessin masculin à vue na oko narejena risba (brez merjenja)
l'avion est hors de vue letalo se ne vidi več
à larges vues velikopotezen
à longue vue daljnoviden
à première vue na prvi pogled
à vue de nez (figuré) približno, površno
à vue d'œil na oko; vidno, očitno
en vue viden, na vidiku
personne féminin en vue imenitna oseba
personne féminin très en vue važna, zelo ugledna oseba
en vue de vpričo; z namenom; glede na
à la vue de tout le monde pred očmi vseh
avoir bonne vue dobro videti
avoir la vue basse biti kratkoviden
avoir la vue courte (figuré) biti kratkoviden
avoir des vues sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte, namene s kom, s čim
avoir quelqu'un en vue pour un emploi misliti na koga za službeno mesto
connaître quelqu'un de vue poznati koga po obrazu
donner dans la vue de quelqu'un (familier, figuré) komu v oči pasti
le soleil me donne dans la vue sonce mi blešči v oči
don masculin de seconde vue sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi
être en vue zavzemati odlično mesto
garder quelqu'un à vue imeti koga pred očmi, skrbno ga nadzirati
mettre en vue javno pokazati, postaviti v pravo luč
en mettre plein la vue à quelqu'un (familier) napraviti velik vtis na koga
perdre la vue oslepeti
prendre les vues vrteti, snemati (film)
argent masculin à vue vsakodnevni denar
échange de vues izmenjava mišljenj
payable à vue plačljiv na pokaz
point masculin de vue stališče, vidik, gledišče
du point de vue s stališča
prise féminin de vue filmsko snemanje
vue aérienne pogled z višine
vue basse, courte kratkovidnost
vue en coupe poprečni prerez
vue de face, latérale pogled od spredaj, od strani
vue d'ensemble celoten pogled
vue prise de près posnetek od blizu

vulnerō (starejše volnerō) -āre -āvī -ātum (vulnus, volnus)

1. raniti (ranjevati, ranjati), zada(ja)ti rano (rane), poškodovati: Sen. rh., Plin., Front., Cl. idr., occidunt nonnullos, vulnerant multos Ci., possit (sc. gladii) acie ipsa … vulnerare ali corpus ferro vulnerare Ci., neu quis quem alium prius vulneret C., plerosque iacula tormentis … emissa volnerabant S., quamvis mea vulneret arcu pectora (sc. Amor) O., vulnerare se graviter Cu., Lysimachum … Alexander hastae cuspide in fronte vulneravit Iust., legatus … in adversum os fundā vulneratur C., aliquot plagis Eumenes vulneratur N.; v pass. z gr. acc.: ipse vulneratus umerum, femur Plin.; subst. pt. pf. vulnerātī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: C., Cu.

2. o neživih subj. = poškodovati: multis ictibus volnerata navis erat L., ut non queant volnerari (sc. smaragdi) Plin.

3. metaf. raniti = užaliti, (raz)žaliti, prizadeti, kaj žalega storiti komu: Eccl., continuo fortunae vulneror ictu O., virorum hoc animos volnerare posset L., quorum mentīs sensusque volneras Ci., eos nondum voce volnero Ci., an potest gravioribus a me verbis volnerari Ci., vulnerare rem publicam Ci., gravior neu nuntius aurīs volneret V., laesum et vulneratum reum Q.

vulpēs (starejše volpēs) -is, gen. pl. -ium, f (prim. skr. lōpāśaḥ šakal, lisica, lit. wilpiszỹs divja mačka, lit. lãpė lisica; gl. tudi lupus)

1. lisica: Varr., Ph., Sen. ph. idr., olim quod vulpes aegroto cauta leoni respondit referam H., vulpium aditus Plin. lisičje luknje, lisičji brlogi, lisičine, iam sit … „vulpes volipes“ Q.; preg.: tam facile vinces, quam pirum volpes comest Pl., iungere vulpes (sc. ad arandum) V. vpreči (vpregati) lisice = nameravati (kaniti) kaj nemogočega, kaj napačnega, bella res est volpis (gl. opombo spodaj) uda Petr. kaj lepega je polit cucek, vulpes pilum mutat, non mores Suet.; lisica kot podoba zvitosti, premetenosti, lokavosti, prevejanosti: animi sub vulpe latentes H. pod lisičevino (prilizljivo zunanjostjo), astutam vapido servas sub pectore vulpem Pers., nunc populus est domi leones, foras vulpes Petr.

2. metaf. vulpēs marīna morska lisica (Squalus alopecia Linn.), vrsta morskega psa: Plin.

Opomba: Nom. sg. vulpis Ap., volpis Petr.; toda Prob.: „vulpes non vulpis“.

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

vzdíh (-a) m sospiro; knjiž. alito:
vzdih olajšanja sospiro di sollievo
vzdih vetra alito di vento
pren. pomniti kaj do zadnjega vzdiha ricordare qcs. tutta la vita, fino in punto di morte

vzéti to take

vzéti si čas to take one's time
vzéti si dopust to take a holiday; to get leave of absence
vzéti (jemati) čas to take up time
vzéti koga v avto to give someone a lift
vzéti eno z drugim to take one thing with another
vzéti v posest to take possession of
vzéti si k srcu to take (something) to heart
vzéti v presojo, v pretres to discuss, to examine
vzéti slovo od to take leave of
vzéti v poštev, v račun to take into account (ali into consideration)
vzéti (smatrati) kaj za samoumevno to take something for granted
vzéti na poskušnjo to take on trial; (ali trgovina on approval)
vzéti (v najem) stanovanje to take a flat
vzéti komu mere za obleko to measure someone for a suit, to take someone's measurements, za obutev to take someone's foot measurements
vzéti (kupiti) vozovnico to take a ticket
vzéti taksi to take a taxi
vzéti na znanje to take notice of
vzéti v najem, v zakup to rent
vzéti koga v službo to engage someone, to take someone into one's service
vzéti strup (zastrupiti se) to take poison
vzéti na kredit to take on credit
vzéti posojilo to raise a loan
vzéti koga za svojega (posvojiti) to adopt someone
vzéti v roke to take in one's hands
vzéti za zlo to take amiss, to take in bad part
vzéti pod streho (koga) to lodge, to take in, to shelter, to give shelter
vzéti nazaj to take back
vzéti življenje takšno, kot je to take the rough with the smooth
narazen vzéti to take apart, to take asunder
vzéti kaj za sveto resnico to take something for gospel truth
vzéti si življenje to take one's (own) life, to commit suicide
vzemi ali pa pusti! take it or leave it!
vzemi dežnik s seboj! take your umbrella!
vzemi to resno! take it seriously!
kakor se vzame (figurativno) that depends
vrag vzemi to! deuce take it!
vzela sta se they got married
tega si ne pustim vzéti I insist on it
vzemi se skupaj! (pridi spet k sebi!) be yourself!
vzemite se skupaj! (figurativno) pull yourself together!
vzemite me s seboj! take me along!
vse so mu vzeli they took everything from him

vzéti prendre ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (odvzeti) ôter, enlever, retirer

vzeti iz tirer de, prélever sur
vzeti nase assumer quelque chose, prendre quelque chose sur soi, endosser quelque chose, se charger de quelque chose
vzeti s seboj prendre avec soi, emmener, emporter
vzeti narazen défaire, démonter, décomposer
vzeti nazaj reprendre, retirer, rétracter, se dédire de, se désister de
vzeti si čas prendre son temps
vzeti dopust prendre un congé
konec vzeti périr, succomber
vzeti mero prendre la mesure de
vzeti koga v službo engager quelqu'un, prendre quelqu'un à son service
vzeti s silo prendre quelque chose de force
vzeti si kaj k srcu prendre quelque chose à cœur
vzeti za svojega adopter (un enfant)
vzeti za zlo prendre en mauvaise part
vzeti kaj na znanje prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
vzeti za ženo, za moža épouser quelqu'un, se marier avec quelqu'un
vzeti slovo prendre congé
izpred nosa kaj vzeti (familiarno) chiper (ali souffler) quelque chose au nez (ali à la barbe) de quelqu'un
vzemimo, da… admettons que…, supposons que…, à supposer que…
resno (tragično) vzeti prendre au sérieux (au tragique)
kakor se vzame c'est selon, ça dépend
za zgled si vzeti koga prendre quelqu'un pour modèle, prendre modèle sur quelqu'un, se modeler sur quelqu'un
življenje si vzeti se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

vzljubíti

vzljubiti koga, kaj cobrar cariño a alg, a/c; encariñarse con alg, a/c; aficionarse (ali tomar afición) a alg, a a/c

vznemíriti vznemírjati to alarm, to disturb, to trouble; to agitate; to upset; to disquiet; to worry; to make alarmed, to make nervous

njeno zdravje me vznemirja her health worries me
vznemíriti, vznemírjati se to worry; to take alarm (ob at), to get alarmed, to alarm oneself (about)
ne vznemirjaj se! don't worry!
kaj te vznemirja? what is upsetting you?
preveč se vznemirjate you worry too much

vzròk cause; reason; ground; motive; source

iz kakšnega vzròka? for what reason?
iz istega vzròka for the same reason
brez vzròka without reason, causeless, groundless
prav iz tega vzròka for that very reason
vzròk (vir) vsega zla the source of all evil
ni vzròka za... there is no reason for...
ti si vzròk tega this is your fault
imam vzròk za... I have a reason for...
ni vzròka za bojazen there is no cause to be afraid
ni vzròka za kako spremembo there is no reason (ali no ground) for making a change
vzròk tega je tvoja lenoba it's your laziness that's to blame
iz enega (tega) ali drugega (onega) vzròka for one reason or another
kaj je vzròk takemu dviganju cen? what is the cause of (ali reason for) this rise in prices?
razjezil se je brez pravega vzròka he got angry without any real reason
nimate vzròka za pritožbo you have no ground(s) for complaint (ali for complaining)
kakšne vzròke moreš navesti za takšno ravnanje? what reasons can you give (ali can you allege) for such treatment?
ne more navesti nobenega vzròka za to, kar je storil he can produce no motive for what he has done
vzròki in učinki causes pl and effects pl
brez pravega vzròka for no particular reason

vžgáti allumer, mettre le feu à

vžgati v kaj marquer au fer
vžgati se prendre feu, s'enflammer
znamenje vžgati stigmatiser, flétrir

wag [wæg]

1. samostalnik
majanje, kimanje, tresenje (of the head z glavo)
mahanje (of a dog's tail pasjega repa)
burkež, šaljivec; prebrisanec; učenec, ki se potepa in ne pride v šolo, "špricar", lenuh

with a wag of one's head s prikimavanjem (glave)

2. prehodni glagol
mahati (z repom); (s)tresti, (po)kimati (z glavo); premikati, gibati
neprehodni glagol
premikati se (sem in tja), gibati se; racati; hitro oditi, pobrisati jo; odvijati se, potekati
sleng "špricati" šolo

to wag one's finger at s.o. (po)žugati komu s prstom
to wag one's head (od)kimati z glavo
beards wag govoriči se, govori se
let the world wag on ljudje naj kar govoričijo
how wags the world? figurativno kako (kaj) gre?
to set tongues waging širiti novice, spraviti jezike v tek
the tail wags the dog figurativno najmanj pomemben član (skupine itd.) ima glavno besedo, je na krmilu

Wagen, der, (-s, -) voz; Eisenbahn vagon; (Personenwagen) avto; von Straßenbahnen: voz; für Kleinkinder: voziček; Technik, auch bei Schreibmaschinen: voziček; bei Seilbahnen: kabina; Astronomie Kleiner Wagen Mali voz; Großer Wagen Veliki voz; Pferde vor den Wagen spannen vpreči konje v voz; abwarten/sehen, wie der Wagen läuft počakati, kaj bo iz tega; jemandem an den Wagen fahren/pinkeln/pissen grobo jo pokazati (komu); sich nicht vor jemandes Wagen spannen lassen ne pustiti se vpreči v voz (koga)

Wagnis, das, (-ses, -se) tveganje; sich auf ein Wagnis einlassen tvegati (kaj)

wait² [wéit]

1. neprehodni glagol
čakati, pričakovati (for s.o. koga)
počakati, potrpeti
zastarelo prežati na (koga); ostati brez odgovora, obležati, (pismo), ostati nedvignjen; streči (pri mizi, kot natakar)

wait till (ali until) I come počakaj, da (dokler ne) pridem
wait and see (le) počakaj; bomo že videli (kaj bo)
wait-and-see policy politika čakanja
to keep s.o. waiting, to make s.o. wait pustiti koga čakati
this matter can wait ta zadeva lahko počaka
the room is still waiting to be done soba še ni pospravljena
to wait at (ali on, upon the) table streči pri mizi

2. prehodni glagol
čakati, pričakovati
pogovorno odlašati, čakati z
zastarelo spremljati; prisostvovati
zastarelo slediti iz, izhajati

he must wait my convenience on mora počakati, dokler je meni prav
do not wait dinner for me ne čakajte name z večerjo
to wait one's opportunity (ali hour, time, chance) čakati na ugodno priliko
to wait table streči pri mizi

want² [wɔnt]

1. neprehodni glagol
biti brez, ne imeti, trpeti pomanjkanje, revno živeti
zastarelo manjkati; (le v sed. deležniku) pustiti na cedilu (to s.o. koga)
ne ustrezati pričakovanju, ne upravičiti pričakovanj

he does not want for talent on ni brez daru
he wants for nothing nič mu ne manjka
he is never found wanting nanj se lahko vedno zaneseš
he will never let me want nikoli ne bo dopustil, da bi jaz trpel pomanjkanje
there never want discontented persons nezadovoljneži se vedno najdejo

2. prehodni glagol
ne imeti, čutiti pomanjkanje (for česa)
potrebovati, čutiti nujno potrebo; zahtevati, hoteti, želeti, hrepeneti po

to want for potrebovati, biti brez; ameriško, pogovorno želeti, hoteti
wanted a waitress (v oglasih) išče se natakarica
I have all I want imam vse, kar potrebujem
I want it done želim, da se to napravi
he is wanted by the police za njim je izdana tiralica
she wants 2 years for her majority manjkata ji 2 leti do polnoletnosti
it wants 5 minutes to nine manjka 5 minut do devetih
we want him to leave to-morrow želimo, da (on) odpotuje jutri
this clock wants a repair (repairing, to be repaired) ta ura je potrebna popravila
what else do you want? kaj še hočete?
you are wanted iščejo vas, sprašujejo po vas, potrebujejo vas, želijo govoriti z vami
you want to see a doctor morate iti k zdravniku
you don't want to be rude ni vam treba biti grob
you want to have your hair cut moraš si dati ostriči lase