Franja

ancora (anchora) -ae, f (iz gr. ἄγκῡρα)

1. sidro: ancoram iacere Afr. fr., Naev. fr., C. ali ponere L. ali (pesn.) figere, pangere O. sidro vreči (spustiti), ancoram tollere C. ali moliri L. sidro vzdigniti (od tod met. = odriniti: Varr.), ancoram praecīdere Ci., L. sidrno vrv presekati, onerarias naves ad ancoras deligare C., navem in ancoris tenere N. na sidrih imeti, zasidrano imeti, consistit navis in ancoris C. ali ad ancoram Ci. stoji zasidrana, resolutis oris in ancoras evehuntur L. ko so se odvezale vrvi, s katerimi so ladje pripete na obalo, so se ladje zasidrale; pren. = zasilno sidro, rešilno sidro: Sil., Aug., unde petam solacia? ancora nulla nostram tenet ratem O.

2. redko v druge namene, npr. ferreae ancorae železne skobe: Pall.

andare^*

A) v. intr. (pres. vado, vō)

1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!

2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč

andazzo m grda navada, razvada:
si spende troppo, bisogna finirla con questo andazzo preveč se troši, treba bo prenehati s to grdo navado

Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.

Andromachē -ēs, lat. Andromacha -ae, f (Ἀνδρομάχη) Andromaha, hči Eetiona, tebanskega kralja v Kilikiji, Hektorjeva žena, po razrušitvi Troje sužnja Piru, ki mu je rodila tri sinove, pozneje poročena s soujetnikom Helenom, Hektorjevim bratom: Enn. ap. Varr., V., H., O., Pr. — Naslov Enijeve, po Evripidu obdelane tragedije: Varr., Ci. Apel. Andromache = lepa mlada ženska: Mart.

Androsthenēs -is, m (Ἀνδροσϑένης) Androsten, tesalski arhont, ki se je združil s Pompejem: C.

anemičnost samostalnik
1. medicina (slabokrvnost) ▸ anémia, vérszegénység
Zelo zmanjšana raven železa v krvi povzroča anemičnost in ogroža imunski sistem, s tem pa postane telo dojemljivo za okužbe. ▸ A vér nagyon alacsony vasszintje anémiát okoz, és veszélyezteti az immunrendszert, ezzel pedig a szervezet fogékonyabbá válik a fertőzésekre.

2. (neaktivnost; pasivnost) ▸ tétlenség
Še bolj kot anemičnost množic preseneča molk gostilničarjev in lastnikov restavracij. ▸ A tömegek tétlenségénél még meglepőbb a vendéglősök és étteremtulajdonosok hallgatása.

anestezirati glagol
1. medicina (dati anestezijo) ▸ altat, érzéstelenít
Pred posegom so kirurgi na njegovi glavi lokalno anestezirali samo kožo. ▸ A beavatkozás előtt a fején a sebészek csak a bőrt érzéstelenítették helyileg.
Pri načrtovanih posegih (operacijah) ne anesteziramo otrok s povišano telesno temperaturo, s splošnim prehladom ali kako drugo akutno okužbo. ▸ A tervezett beavatkozásoknál (műtéteknél) nem altatjuk azokat a gyerekeket, akiknek hőemelkedése van, megfázásos tünetei vagy más akut fertőzése.

2. (narediti neobčutljivo) ▸ elaltat
Kadar odvračamo pozornost ali prikrivamo boleča čustva, kadar jih anesteziramo, zapiramo vrata ljubezni in zaupanju, ki nas zdravi. ▸ Amikor elutasítjuk a törődést vagy titkoljuk a fájó érzelmeket, tehát amikor elaltatjuk ezeket, becsukjuk a kaput a gyógyító hatású szeretet és bizalom előtt.

anfangen^*

1. (beginnen) začeti, začenjati (intransitiv se)

2. (zustande bringen) uspeti (wie hast du das angefangen kako ti je uspelo), (anstellen) narediti, početi, etwas geschickt/schlau anfangen spretno, prebrisano se česa lotiti; etwas anfangen können mit potrebovati, prav priti (X mi pride prav); nichts anfangen können mit : ich kann damit nichts anfangen ne vem, kaj naj bi s tem (počel)

ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)

1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.

2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.

3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.

Angerōna -ae, f (morda iz an [=ἀνά] in gerere, Angerona torej = „boginja na novo vzhajajočega sončnega teka“) Angerona, molčeča boginja (čuvarka skrivnosti tajnega in neimenljivega genija rim. mesta, navadno istovetna s tem genijem); njena podoba z zapečatenimi ali zavezanimi usti je stala v svetišču boginje Volupije: Varr., Verr., Plin., P. F. Njen praznik Angerōnālia -ium in -iōrum, n angeronalije so obhajali dne 21. XII.: P. F. —Soobl. Angerōnia -ae, f Angeronija: Iulius Modestus ap. Macr.

angléški English, (uradno) British, (v sestavljenkah) Anglo-

angléška bolezen rickets pl (s konstr. v sg), rachitis
angléški obliž sticking plaster
angléške ekspedicijske čete zgodovina the British Expeditionary Force (krajšava: B.E.F.)
angléška izdelava, angléšk proizvod British made
angléški ključ adjustable spanner, monkey wrench
angléška jezikovna posebnost anglicism, ZDA briticism
angléški valček English waltz, slow waltz, valeta
govoriti angléško to speak English
po angléško in the English way; anglice

angō -ere (anxī Gell.; sup. anctum in pt. pf. anxus navaja Prisc.; pt. pf. anctus pa P. F., a te oblike niso izpričane)

1.
a) (u)tesniti, stiskati, zadrgniti, zadrgovati, dušiti, daviti: angit (Hercules Caci) elisos oculos et siccum sanguine guttur V., angebar ceu guttare forcipe pressus O., angens utrāque manu suā guttura Sil., tussis anhela sues faucibus angit obesis V., anhelantem duro pectoris astrictu angere leonem Stat., vitis pluribus radicibus inter se connexis angitur Col. se zaduši; — od tod (telesno) stiskati, (telesno) tesnobo povzročati komu: ea colluvio... animantium... urbanos... angabat L., hi (pelli) in coitu anguntur Plin.
b) (krajevno) utesniti (utesnjevati): hostis aëre non pigro nec inertibus angitur undis Lucan., bellator equus in laevos angitur orbes Val. Fl.

2. pren. (duševno) stiskati, vznemirjati, plašiti, v strah spraviti (spravljati), mučiti: quae (causa) maxime angere atque sollicitam habere nostram aetatem videtur Ci., haec... cum indignitate angerent consulis animum L., parentes... eorum ea cura angebat L., pudor te malus angit H., poëta, meum qui pectus inaniter angit H. ki spravlja... s prevaro v strah, angebant Caecinam nequidquam omnia coepta T., ea res animum illius anxit Gell. Pogosto refl. ali pass. vznemirjati se, tesnobo (nemir) čutiti (v srcu), otožen biti: nec, qui anxii, semper anguntur Ci., audio te animo angi Ci. ep.; z loc.: absurde facis, qui angas te animi Pl., angebatur animi necessario, quod domum eius... iste reddiderat nudam Ci.; z abl. instrumenti: tot curis vigiliisque angi Ci., suis autem incommodis graviter angi non amicum, sed se ipsum amantis est Ci., angi et lacerari animi cupidine et noxarum metu S. fr., angi desiderio patriae L., infamiā alicuius angi T.; redko z de: de quo angor et crucior Ci. ep.; angor ali angor animo ali angit animum z ACI: peccasse... se non anguntur Ci., angebatur ferox Tullia nihil materiae in viro... ad audaciam esse L.; angor ali aliquem angit s kavzalnim stavkom: Ci. ep., Q., Plin. iun., Hannibalem... angebat, quod Capua... ab se multorum Italiae populorum animos averterat L.

angst, Angst jemandem angst machen plašiti (koga), navdajati s strahom, vlivati (komu) strah; mir ist angst strah me je

angulus -ī, m

1. ogel, vogal, kot: Vitr., Plin., anguli omnes aedium Pl., angulus dextri lateris S. fr., circuli figura nihil habet incisum angulis Ci., ang. castrorum C., muri L., extremus ang. e saxo O. rob, ang. oculorum Cels. očesni kotič; kot morske obale = zaliv, zatok: Auct. b. Afr., Gallicus Ca. fr.; kot ali ogel kake pokrajine: Venetorum, Alpium, extremus angulus agri Brutii, extremus Italiae ang. L., ultimus Italiae ang., Bruttius ang. Fl.; occ. (geom. ali matem.) kot: huius lateris alter angulus ad orientem solem spectat C., pares anguli Ci., ang. obtusus Lucr. topi kot, horizonta rectis angulis secare Sen. ph. pravokotno rezati.

2. pren. kot = oddaljen samoten kraj, zakotje, zakotek: in angulum aliquo ire Ter., in ullo angulo Italiae Ci., ille terrarum mihi praeter omnes angulus ridet H., angulus hic mundi nunc me... accipit Pr., in ultimo et remotissimo terrarum orbis angulo Vell.; zaničljivo (o šolah v nasprotju s praktičnim življenjem): quas (res) isti in angulis personant Ci.; pren.: me... ad omnes litterarum angulos revocas Ci. v vse kotičke črkovne pravde.

anheften pripenjati, pripeti, Plakate: lepiti, nalepiti; sich anheften pritrditi, prijeti se (s kaveljčki)

anīlis -e, adv. anīliter (anus), starčevski (= starke [gen.], kakor starka), babji: vultus, curae V., passus, rugae O.; slabš. s stranskim pomenom: babjeverno, topoumno, klepetavo: ineptiae paene aniles Ci., superstitio(nes) Ci. idr., fabellae Ci. babji klepet, pri H. (Sat. II, 6, 77) pa pestunjske, t.j. otroške pravljice (kakršne pripovedujejo pestunje otrokom, torej ne slabš. [otročje]), fabula Q. idr., quae... anilia... habentur Lact. starinsko, id dicitis superstitiose atque aniliter Ci. po babje, poëta... aniliter desipuit Lact.

animadversiō -ōnis, f (animadvertere) „obračanje duha na kaj“, od tod

1. pozornost, pazljivost: excitandam animadversionem et diligentiam, ut ne quid temere agamus Ci., hoc totum est sive artis sive animadversionis Ci.; z gen.: notatio naturae et animadversio Ci. čutna zaznava.

2. graja, ukor, kazen, pokora: paterna Ci., nostra... quaestio atque animadversio est in civem nostrum L., quid excogitat poenae, quid animadversionis in Apronium? Ci., comprehensio sontium mea, animadversio senatūs fuit Ci., animadversiones censoriae (censorum) Ci. ukori, animadversiones magnarum potestatum Sen. ph.; evfem. a. capitalis ali capitis Suet., Icti., tudi samo animadversio Ci. ep. smrtna kazen: habere animadversionem Icti. pravico, s smrtjo kaznovati, a. gladii Lact. usmrtitev z mečem.

animal [animal] masculin živo bitje; žival; figuré tepec, teslo, neotesanec

animal domestique, sauvage, expérimental domača, divja, poskusna žival
animal de boucherie žival za zakol
animal de trait vprežna žival
animal à sang chaud, froid toplo-, mrzlokrvna žival
espèce d'animal! neroda!
rien à faire avec cet animal-là! nič se ne da napraviti s tem teslom!
Société féminin protectrice des animaux Društvo za zaščito živali

animated [ǽnimeitid] pridevnik (animatedly prislov)
živ, živahen (with, by)
navdušen, navdihnjen

animated cartoon(s) risanka (film)