Franja

Liburnia -ae, f Libúrnija, zahodni del današnje Hrvaške in severni del Dalmacije: Plin. Od tod adj.

1. Liburnus 3 libúrn(ij)ski: rostra Pr., terrae Lucan.; subst.
a) Liburnī -ōrum, m Libúrn(ijc)i, preb. dežele Liburnije, sloviti pomorščaki: V., L., Mel.; sg. Liburnus -ī, m Libúrn(ij)ec (liburn(ij)ski sužnji so v Rimu služili kot nosilničarji): clamante Liburno, ingenti curret super ora Liburno Iuv.
b) Liburna (liburna) -ae, f (sc. navis) znana libúrnijska lahka in hitra ladja, libúrnijka, libúrnijska brzoplovka, brigantína: C., H., Lucan., T., Sil.

2. Liburnicus 3 libúrn(ij)ski: insulae Plin., oleum Pall.; subst. Liburnica -ae, f (sc. navis) = Liburna: Plin., Suet.

Libya -ae, f: Ci., V., Plin. ali Libyē -ēs, f (Λιβύη): O., Lucan., Col., Sil., Mart. Líbija, pri Grkih = cela Afrika, pri Rimljanih = ali severna Afrika ali le Cyrenaica. — Stlat. obl. Libua -ae, f Líbua: Pl. (po nekaterih izdajah Libya). — Od tod adj.

1. Libs, Libis (Λίψ, gen. Λιβός) líbijski; kot subst. m =
a) Líbijec: Sid. (o Antaju).
b) (sc. ventus) zahodni jugozahodnik: Plin. (z gr. acc. Liba), Serv., Ven. — Soobl. lips, libis, m: Sen. ph., Suet. fr., Veg.

2. Libycus 3 (Λιβυκός)
a) líbijski: fines, gentes V., cursus V. plovba (plutje) po Libijskem morju, lapilli H. marmorni koščki iz numidijskega marmorja (prim. lapillus), lampas Lucan., orbis (plošča mize) Mart., Sibylla Lact.; subst. Libycī -ōrum m Líbijci, preb. Libije, poseb. Kartažani: Sil., Macr.
b) afriški: fera O. levinja, harenae, orae O., crines, pestes Lucan., axis Sen. tr., uvae Col., mare Plin. ob Afriki.

3. Libyēnsis -e líbijski, iz Líbije: Sabellius Cass.

4. Libys -yos, acc. -byn (Λίβυς) líbijski: nec Libys Assyrio sternetur lectulus ostro Ps.-V. (Ciris), formatus Libys est cum cornibus Ammon O., ductor (= Hannibal) Sil., mons Stat.; subst. m = Líbijec: Libys Amphimedon O., Cancro (subditus) Libys Sen. tr.; kot nom. propr. Líbis, tirenski gusar: hoc Libys, hoc flavus … Melanthus, hoc probat Alcimedon O.; v pl. Libyes: Africam initio habuere Gaetuli et Libyes S.

5. Libyssa -ae, f (Λίβυσσα) líbijska: citrus Varr. ap. Non., arenae Cat., terra Lucan., ficus Col., gens Sil.

6. Libystīnus 3 (Λιβυστῖνος) líbijski: montes Cat.

7. Libystis -idis, f (Λιβυστίς) líbijska: ursa V.

8. Libyus 3 líbijski: citrus Varr., terra T.

líce s
1. obraz: izraz -a; lijepo lice; ljepuškasto, lepuškasto, blijedo, bledo, umilno lice; reći komu istinu u lice; po -u se poznaje pijanac; praviti kiselo lice; gledati smrti u lice; tanjir sa dva -a dvoličnež; jesti hljeb svoj u znoju -a svoga
2. lice: niz -a se okliznula vrela, krupna suza
3. oseba: došlo je svega jedno lice; vojno, civilno, nepoznato, sumnjivo, službeno lice; glagolsko lice; kategorija -a postoji u ličnim i pridjevnim zamjenicama i u glagolima
4. lice: lice zemlje; na -u mjesta na mestu
5. lice, prava stran: lice i naličje; lice tkanine, novca
6. fasada: lice građevine
7. s -a od spredaj; -em na Božić tik pred božičem

licentia -ae, f (licet)

1. svoboda (da sme človek ravnati po svoji volji), prostost, neomejenost, dovoljenje, dovolilo: Hercules istum infelicet cum sua licentia Pl., l. libertasque vivendi Ci., licentiam dare, permittere Ci. dovoliti (dovoljevati), (do)pustiti ((do)puščati), pueris non omnem ludendi licentiam damus Ci., tantum licentiae dabat gloria Ci., vide, ne quid licentiae nobis tua liberalitas det Ci., nobis nostra Academia magnam licentiam dat, ut id nostro iure liceat defendere Ci., magnis et divinis bonis hanc licentiam (predpravico, posebno pravico) assequebantur Ci., quantam habent ad maledicendum licentiam Ci., cum iste (sc. Verres) calumniae licentiam suā auctoritate ostendisset Ci. čeprav je bil s svojo izjavo namignil, da naj bo kovarstvo zoper njega neomejeno, itaque in iis est perniciosus error, qui existimant libidinum peccatorumque omnium patere in amicitia licentiam Ci. da odpira prijateljstvo svobodno pot do vseh slasti in pregreh, usi superiorum temporum atque itinerum licentiā C., quo (sc. milites) ex tanta victoria licentiam sibi assumpsissent Auct. b. Afr., penes unum necis civium et vitae licentia S. neomejena oblast nad življenjem in smrtjo, datam et absolvendi licentiam T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat militibus Suet.

2. svoboda (svobodnost) v mišljenju in ravnanju, samohotnost, samovoljnost, samovolja, svojevoljnost: a Democrito haec licentia Ci., numquam ad unum tanta pervenisset licentia Ci., alicuius licentiae resistere Ci., o licentiam iocularem! Ci., tantum licentiae sumpsisse, ut … L., fecunda vatum l. O., l. fortunae Sen. ph. dobra ali slaba volja, trma, per intercalandi licentiam Suet.; poseb. svoboda, prostost v govorniškem in pesniškem izražanju, opisovanju: superfluentes iuvenili quadam dicendi impunitate et licentia Ci., prisca fere ac vetusta, quae sunt poëtarum licentiae liberiora quam nostrae Ci., homo ad scribendi licentiam liber Ci., l. verborum Ci., figurarum Q., poëtica Lact.; od tod kot ret. figura govorna svoboda, svoboden govor, svoboščina (= gr. παρρησία): Corn. (4, 48).

3. razuzdanost, razvratnost, razbrzdanost, samopašnost, samopaštvo, prostopašnost, nezmernost, (pre)drznost, objestnost, (starejše) prešernost: deteriores omnes summus licentiā Ter., quem (sc. Milonem) si (sc. Clodius) vicisset, habiturus esset impunitatem et licentiam sempiternam Ci., eandem istius … licentiam libidinemque fuisse cognoscite Ci., comprimere homi num licentiam Ci., licentia arrogantiaque C., nocturni temporis l. C. razuzdanost, ki jo nočni čas še pospešuje, Alexandrina vita et licentia C. razuzdano življenje v Aleksandriji, licentiam temporum intercludere C. narediti konec, ustaviti, omejiti, zajeziti, illa phalanx Alexandri Magni … inveteratā cum gloriā tum etiam licentiā non parēre se ducibus, sed imperare postulabat N. zaradi neukrotljivosti, upornosti, de civium in nobiles licentia crudelitateque N. o brezobzirnosti, l. militum N. ali militaris Auct. b. Afr., ad coërcendam militarem licentiam T., indomitam audeat refrenare licentiam H., effusa l. L., l. oratorum T. prešernost, crescente licentiā Iust.; metaf. o neosebnih subj.: magna gladiorum est licentia Ci. ep., l. cupiditatum Ci., inmensa licentia ponti O. razbrzdano, razburkano, brezmejno morje (valovje), l. vocis et linguae L. predrznost v glasu in govoru, l. verborum Cu. (pre)drzen jezik.

4. pooseb. Licentia -ae, f Licéncija = Lahkomiselnost, boginja lahkomiselnosti (= Ὕβρις): templum Licentiae Ci., lasciva Licentia H.

liceor -ērī, licitus sum (med. glag. liceō -ēre, gl. liceō) od tod

1. (z dvigom prsta ali s prikimanjem z glavo) kako ceno (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti ponudbo za kaj, (pri nakupu, dražbi) obljubiti (obljubljati), obetati, dajati, dražiti: utrum est aequius … eum, qui manu quaesierit, an eum, qui digito licitus sit, possidere? Ci., adest ad tabulam, licetur Aebutius; deterrentur emptores multi Ci., Herbitenses … liciti sunt usque eo (po drugih adeo), quoad se efficere posse arbitrabantur Ci., quod illo licente contra liceri audeat nemo C. odbijati ga s ceno, navijati (višati, dvigovati) mu ceno, preceniti (precenjevati), in auctione nemo voluit liceri Sen. rh., nec licendi finem factum, quoad tredecim gladiatores sestertio nonagies ignoranti addicerentur Suet.; l. de pretio Ap. povedati, koliko se za kaj zahteva; včasih z acc. (za kaj): heredes Scapulae si istos hortos liceri cogitant Ci. ep., l. hostium capita Cu. razpisati nagrado za glave sovražnikov, illos hortos … licemur Plin. iun.; z abl. pretii: centum Graecos curto centusse licetur Pers.

2. metaf. ceno določiti (določati) komu, čemu, (o)ceniti (ocenjevati) koga, kaj: tunc avidi matronam oculi licentur Plin. ocenjujejo, za koliko bi se ji lahko vzela čast.

licet -ēre, licuit in licitum est, v. impers. (3. os. sg. glag. liceō -ēre; licet torej = „na prodaj mi je, prepuščeno je meni (moji odločitvi)“, metaf. = „pripuščeno je“, od tod)

1. dovoljeno je, svobodno je, prepuščeno je, dopušča se, dopuščeno je, na voljo je komu, more se, sme se
a) abs.: dum licet, providete Ci., hoc feci, dum licuit Ci., per me licet Ci. kar zadeva mene = ne upiram se, ne nasprotujem; v tem pomenu tudi samo licet kot odgovor: Pl.
b) z neutr. pron. ali adj. kot subj.: si illud non licet, saltem hoc licebit Ter., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci. kar bi bilo glede na zakone dovoljeno, licere id dicimus, quod legibus, quod more maiorum institutisque conceditur Ci., neque idem ubique aut licet aut decorum est Q.; redko v pl.: cum in servum omnia liceant, est aliquid, quod in hominem licere commune ius animantium vetet Sen. ph.
c) z inf. kot subj.: intro ire in aedis numquam licitumst Pl., modo liceat vivere Ter., licetne scire ex te? Ter., licet rogare? Ci. ali smem vprašati?, furem noctu occidere licet Ci.; s pass. inf.: genera … , ex quibus in eum ordinem cooptari liceret Ci., his cognosci licuit C.; elipt.: licetne pauca (sc. dicere)? Ter.
d) z ACI: licet me id scire quid sit? Pl., non licet me isto tanto bono uti Ter., Syracusanum in ea parte urbis habitare non licet Ci., neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., ut eum liceat ante tempus consulem fieri Corn.
e) z dat. personae: aliis si licet, tibi non licet Ter., si oratoribus id, quod deberet, licitum esset Ci., non statuit sibi quicquam licere Ci., cui tantum de te licuit? V. kdo ti je smel kaj takega storiti?
f) s predik. dat. poleg dat. personae v atrakciji: licuit esse otioso Themistocli Ci., ut iis ingratis esse non liceat Ci., ut sibi per te liceat innocenti amicorum opibus vitam in egestate degere Ci., vos, … quibus licet iam esse fortunatissimis C., licet illis incolumibus discedere C., illis timidis et ignavis licet esse L.; redkeje z izpuščenim dat. personae: precatur deos, ut incolumi cedere atque abire ex hostium terra liceat L., atqui licet esse beatis H., licet eminus esse fortibus O.; v mešanem skladu tudi s predik. acc. poleg dat. personae: si civi Romano licet esse Gaditanum Ci., is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., quo mihi commisso non licet esse piam (po drugih piae)? O., procuratorem esse tibi non licuit Q.

2. licet ali licebit (z oslabelim pomenom s cj. pr. ali pf.) = najsi, naj le, čeprav, četudi, dasi, recimo (denimo, vzemimo), da: facto nunc laedat licet Pl., postilla iam, ut lubet, ludas licet Ter., fremant omnes licet, dicam quod sentio Ci., dicat se licet emisse Ci., licet hercules undique omnes inmineant (po drugih minae) terrores periculaque impendeant omnia, succurram atque subibo Ci., artificium obliviscatur et studium deponat licebit Ci., licet ingens ianitor antro … ex sanguīs terreat umbras V., sis pecore et multā dives tellure licebit H., vita brevis est, licet supra mille annos exeat Sen. ph., improbitas liceat adversario molesta sit, iudici invisa est Q.; s tamen: Sen. ph., Q., licet laudem Fortunam, tamen ut ne Salutem culpem Pl., licet saepius tibi huius generis litteras mittam … , sed tamen non parcam operae Ci. ep., detrahat auctori multum fortuna licebit: tu tamen ingenio clara ferere meo O., licet ergo non sint confirmati testamento, a me tamen, ut confirmati, observabuntur Plin. iun.; s certe: licet haec quivis arbitratu suo reprehendat, certe levior reprehensio est Ci.; licet okrepljen s quamvis = dasi, čeprav: quamvis licet insectemur istos Ci. najsi še tako … ; pesn. brez glag.: isque, licet caeli regione remotos, mente deos adiit O., huic licet ingratae Tityrus ipse canam Pr.; v pozni lat. z ind.: itaque, licet salutare non erit, Fotis illa temptetur Ap., licet ex libertate in servitutem venum ierat Macr., licet imperator rescripsit Dig. — Od tod

I. adj. pt. pr. licēns -entis, adv. licenter

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen: unde licens Fabius sacra Lupercus habet Pr., hic tibi multa licet sermone licentia (po drugih latentia) tecto dicere O., licens imperium Val. Max., iocus Stat., inde ille licentior et divitior fluxit dithyrambus Ci., licentior vita Val. Max., licentiore epistula narrare constitui Plin., non ut licenter videatur errare Ci. (o govoru) da neurejeno bega (skače), quo res communis licentius gereretur S., turba licens Sen. tr., vager scribamque licenter H., id eum tam licenter et otiose facere L.

2. (v slabem pomenu) samohoten, samovoljen, svojevoljen, objesten, prostopašen, samopašen, neobrzdan, razbrzdan, razuzdan, razvraten, (pre)drzen: quam audaces et quam licentes sumus Gell., Graeci licenter multa Q., licentius … cum domina vivere Ci., Romanos … remoto metu laxius licentiusque futuros S., petitas vel paulo licentius voluptates Q., multaque … in theatro licentius efflagitata, quam solitum adversum imperatorem T. —

II. adj. pt. pf. licitus 3 dovoljen, dopuščen: licito tandem sermone fruuntur V., quicquid libet pro licito vindicans Vell., torus Petr., acies Stat., contractus, negotiatio Dig.; subst. n. pl. (kar je) dovoljeno: ipse per licita atque inlicita foedatus T. Adv. licitē: Dig. = adv. abl. licitō: Cod. Th. z dovoljenjem, ob dovoljenju, z vso pravico, po (vsej) pravici.

Opomba: Star. licessit = licuerit: Pl. Imp. liceto: Lex ap. Paul. (Dig.).

līciātus 3 (līcium) zasnovan, nasnovan (o tkanini); od tod metaf. = začet: Aug.

līciniō -āre (līcinium) „pokrivati, kakor pokrivajo tanke niti“, od tod = prepuščati, pustiti presevati čemu, omogočiti presevanje česa: membrorum voluptatem graphice l. Ap.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

liebend: liebend gern zelo rad, od srca rad

liēn -ēnis, m: Pl., Plin. ali lienis -is, m: Cels., pl. lienes: Ca., Plin. idr., stlat. obl. za splēn (prim. skr. plīhán = gr. σπλήν (iz *σπληγχ), od koder izpos. v lat. splēn = (starejše) sl. slezena, gr. σπλάγχνα drobovje) vranica, slezena; šalj. = fiscus: Traianus ap. Aur.

līenteria -ae, f (gr. λειεντερία) griža, „želodčna hitrica“, vrsta driske, pri kateri bolnik izloča hrano neprebavljeno: Th. Prisc., Isid., gr. pisano: Cels. Od tod adj. līentericus 3 (gr. λειεντερικός) za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoč; subst. pl. līentericī -ōrum, m za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoči ljudje: Plin.

lieue [ljö] féminin (stara) milja (4 km)

lieue carrée kvadratna milja
lieue kilométrique kilometrska milja (5 km)
lieue maritime morska milja (5,555 km)
à cent, mille lieues de (familier) kilometre daleč od
être à cent lieues d'ici (figuré) biti čisto drugje (z mislimi), ne biti pri stvari, biti v »oblakih«
il le sent d'une lieue (familier) to se mu že od daleč vidi

lift² [lift]

1. prehodni glagol (up)
dvigniti, dvigati; privzdigniti, povzdigniti, spodbuditi
pogovorno krasti (zlasti govedo), napraviti plagiat; podreti šotor (tabor); izkopavati (krompir), izkopati (zaklad)
ameriško izplačati hipoteko
ameriško preklicati (prepoved, embargo); sneti (off z)

2. neprehodni glagol
dvigniti se, dvigati se (tudi megla, oblaki); pustiti se dvigniti

to lift up a cry zagnati krik, zakričati
to lift up one's eyes zaviti oči
ameriško not to lift (ali stir) a finger niti s prstom ne migniti
to lift s.o.'s face polepšati komu obraz z operacijo
figurativno to lift one's hand priseči
to lift a hand premakniti roko, samo malo se potruditi
figurativno to lift a hand against s.o. dvigniti roko na koga
to lift one's hat privzdigniti klobuk, pozdraviti
to lift (up)one's head dvigniti glavo, zbrati se; dvigniti se, pojaviti se, pomoliti glavo
to lift up one's heel brcniti, ritati
figurativno to lift up one's horn pokazati roge
lifted up with pride kipeč od ponosa; vzravnan od ponosa
to lift a story ukrasti zgodbo, napraviti plagiat
to lift (up)one's voice against povzdigniti glas proti, nasprotovati komu, čemu

Ligārius 3 Ligárij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znan je Q. Ligārius Kvint Ligarij, Pompejev pristaš in legat, ki se je v Afriki bojeval l. 49 proti Cezarjevemu poveljniku Kurionu, l. 45 pa zoper Cezarja samega; pri Adrumentu je bil ujet in nato izgnan, a ga je Cezar pomilostil na Ciceronovo prošnjo. Ko ga je Kvint Elij Tuberon obtožil veleizdaje, ga je znova zagovarjal Cicero (govor je ohranjen). Ves zagrenjen je v svoji nespravljivosti sodeloval tudi v zaroti zoper Cezarja: Ci., Auct. b. Afr., Q. — Od tod adj. Ligāriānus 3 ligárijski, za Ligárija: Lig. oratio Ci. ep., tudi subst. Ligāriāna -ae, f (sc. oratio): Ci. ep.

līgnārius 3 (līgnum) lésen: faber Aug., artifex Vulg. Subst. līgnārius -iī, m

1. lésar, tesar, mizar: Pall.

2. trgovec z lesom; od tod inter lignarios L. (ime dela Rima) = drvarski, lesni trg, drvarska, lesna ulica (gl. inter).

3. drvar, sekač, poseb. o sužnjih v judovskih svetiščih, ki so skrbeli za les za bogoslužje: Hier.

ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija

dans la ligne (politique) na liniji
hors ligne izreden
ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
ligne de démarcation razmejitvena rta
ligne (équinoxiale) ekvator
en ligne droite v ravni črti
ligne de partage des eaux razvodnica
ligne de tir strelna črta
ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
ligne de chemin de fer železniška proga
ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
tête féminin de ligne izhodiščna postaja
ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
avion masculin de ligne linijsko letalo
pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
pêche à la ligne ribolov s trnkom
baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
à la ligne! novo vrsto!
dépasser la ligne predaleč iti
avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
garder sa ligne ohraniti vitko linijo
lire entre les lignes brati med vrsticami
mettre la dernière ligne à un article končati članek
placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst

ligoter [-te] verbe transitif zvezati

ligoter un prisonnier zvezati ujetnika
il se laisse ligoter par les préjugés pusti se vezati (si vplivati) od predsodkov

Ligurēs -um, m Líguri, Ligúr(ij)ci, italsko pleme okrog Genove, razvpito po malopridnosti in sleparstvu: Ci., V., L., Plin.; meton. = ligúrsko ozemlje: terrae motūs in Liguribus Ci., Hannibal in Ligures … concessit, venienti in Ligures Hannibali L. Sg. Ligus (pozneje Ligur) -guris, m in f Ligúrec, Ligúrka, kot adj. ligúr(ij)ski: intercessit Ligus iste nescio qui Ci., vane Ligus V., tonse Ligur Lucan., femina Ligus T., Ligus ora Pers. — Od tod

1. subst. Liguria -ae, f dežela Ligúrija, Ligúrsko: Plin., T., Fl.

2. adj.
a) Ligusticus 3 ligúr(ij)ski: ager, mons Varr., montes Sid., mare, ora Plin., saxa Iuv.; subst. Ligusticum (ligusticum) -ī, n bot. luštrek, levstek, velestíka (Ligusticum levisticum Linn.): Col., Plin. Popačena soobl. lecisticum -ī, n: P. Veg.
b) Ligustīnus 3 ligúr(ij)ski: ager, montes, scutum L.; subst. Ligustīnī -ōrum, m Ligustíni = Líguri: Plin.
c) Ligustis -tidis ligúr(ij)ska: humus atque gens Sid.