Franja

gàd víbora f común

gad ga je pičil ha sido mordido por una víbora
rediti gada na prsih (fig) criar la serpiente en el seno (ali a los pechos)

Gādēs -ium, acc. tudi -īs, f (Γάδειρα, fen. Gādir ali Gadir) Gádes, staro trgovsko mesto, feničanska naselbina s slovečim Herkulovim (Melkartovim) svetiščem na istoimenskem otoku v Betijski Hispaniji ob južnozahodni hispanski obali (zdaj Cadix ali Cadiz): CI., C., H., L., CU., VELL., PLIN. (tudi z obl. Gadīs -ium.), IUV., MART. idr. – Soobl. Gādis -is, f Gádis: PLIN., PRISC. – Od tod adj. Gādītānus 3 gaditanski: COL., FL. civitas (= Gades) CI. conventus PLIN. columnae (= columnae Herculis) AP.; subst.
a) Gādītānus -ī, m Gaditanec: Gaditanus quidam PLIN. IUN.; poseb. L. Cornelius Balbus Gad. CI. EP. Lucij Kornelij Balb iz Gad.; pl. Gādītānī -ōrum, m Gaditanci: C., IUST.
b) Gādītānae -ārum, f Gaditanke = razkošne hotljive plesalke: IUV., PLIN. IUN.

gádji de vipère, vipérin

gadji pik morsure ženski spol (ali piqûre ženski spol) de vipère
gadja zalega engeance ženski spol, nid moški spol de vipère

Gāius -ī, voc. Gāī, m Gáj, Gāia -ae, f Gája, rim. ime (skrajšano G. ali C.), gl. Caius in G.

galactītēs -ae, m (gr. γαλακτίτης) galaktit, ali galactītis, -titidis, f (gr. γαλακτῖτις) galaktitid, ali galaxiās -ae, m (gr. γαλαξίας) galaksias = „mlečnik“, nam neznan kot mleko bel dragulj: PLIN.

Galaesus (Galēsus) -ī, m (Γαλαῖσος ali Γαλησός) Galéz,

1. reka v južni Italiji pri Tarentu (zdaj Gelaso ali Galaso); na njenem obrežju redijo veliko ovac s tanko volno: V., H., L., MART., SIL.

2. moško ime pri: V.

galánten galant, courtois, poli, prévenant, obligeant, complaisant

galantna avantura aventure ženski spol galante (ali amoureuse)
galantno galamment, poliment

galanteríjski

galanterijsko blago articles moški spol množine de fantaisie (ali de luxe)

galanteríjski

galanterijsko blago artículos m pl de fantasía (ali de lujo); bisutería f fina
trgovina z galanterijskim blagom comercio m de bisutería fina

galaxiās -ae, m (gr. γαλαξίας bel kot mleko)

1. gl. galactītēs.

2. Rimska cesta (na nebu, klas. lat. circulus lacteus ali via lactea): MACR., MARC.

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

galéjade [-žad] féminin potegavščina, šala, širokoustenje, bahavščina

dire des galéjades potegavščine pripovedovati ali govoriti

galeríja (rudarstvo, umetnost) galerie ženski spol

narodna galerija musée moški spol d'art national
moderna galerija musée moški spol d'art moderne
mestna galerija galerie municipale
galerija slik galerie (ali musée) de peinture (ali de tableaux)

gálica kemija copperas

modra gálica blue (ali copper) vitriol (ali copperas)
zelena gálica iron (ali green) vitriol, green copperas

gàlice ž mn. kavke: žutokljuna planinska galice zool. rumenokljuna planinska kavka, Pyrrhocorax graculus; crvenokljuna alpska galice zool. kramparčica ali planinska vrana, Pyrrhocorax pyrrhocorax

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

gallīnāceus (gallīnācius) 3 (gallina) kokošji, kurji: CELS. gallus gallinaceus PL., LUC. FR., CI. idr. ali samo gallinaceus COL., PLIN., SUET., VOP. domači petelin, ova VARR., pullus KOM., VARR., L. pišče, mares COL. petelini, salacitas COL. petelinja, fimus PLIN. kokošjak, kurjak, lac PLIN. (gl. lac); metaf.(bot.) kot rastlinsko ime pedes gallinacii PLIN. petelinček, rosnica (Fumaria bulbosa, LINN.).

gallus -ī, m (iz *gal-nos ali *gal-sos; po drugih je gallus galska žival) (domači) petelin (gl. gallīnāceus): VARR. idr. ante lucem galli canunt CI. (gl. gallicinium), gallus gallinaceus CI. idr. (gl. gallīnāceus), sub galli cantum, H. preden petelin prvič zapoje; preg.: gallus in suo sterquilinio plurimum potest SEN. PH. vsak petelin je gospodar na svojem gnojišču (dvorišču) = vsakdo je gospodar v svoji hiši.

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

galvánski elektrika galvanique

galvanski člen élément moški spol (ali couple moški spol) galvanique
galvanski tok courant moški spol galvanique