Franja

tesnôben oppressé, angoissé, inquiet, anxieux , (srce) serré

tesnobni občutek sentiment moški spol d'oppression
tesnobno mi je (pri srcu) je me sens oppressé, j'ai le cœur serré

tesnôben opresivo ; fig angustioso

tesno mi je pri srcu tengo miedo, fam no las tengo todas conmigo

tēstimōnium -iī, n (tēstis1)

1. pričanje, pričevanje, dolžnost pričanja, izjava, izpoved, testimónij, starejše svedočba: testimonium effugere non potes Ci., si accusator voluerit testimonium, eis denuntiare Ci. primorati k izpovedi.

2. meton. izpoved priče, pričanje, pričevanje, starejše svedočba: Ciceronis C., testimonia testium vestrorum Ci., honorificum civitatis testimonium Vell. častno priznanje, testimonium falsum L., Gell., testimonium dicere in (contra) aliquem Ci. pričati zoper koga (proti komu), testimonium falsum dicere Gell., testimonium falsum dicere in aliquem L. krivo pričati proti komu (zoper koga), testimonium dare pro aliquo (naspr. testimonium ferre adversus aliquem) Icti. (po)dati pričevanje, pričati za koga (v korist koga, v prid komu), biti priča komu (za koga) (naspr. zoper koga), alicui testimonium … imperii conservati dare Ci. komu pričati (biti pričati), da … , testimonium non audire Ci., ut etiam grave testimonium impertitum clari hominis magnique videatur Ci., perhibere testimonium Varr., reddere alicui testimonium stuporis Sen. rh. ali iustitiae Q. ali integritatis Plin. iun., dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju (prič) povedati (izpovedati, izjaviti, dati izjavo), mentiri pro testimonio Gell. krivo pričati, virtuti debitum testimonium recusare Ci., ad testimonium vocare Varr., aliquem testimonio fraudare Ci., neque testimonii dictio est Ter. nima pravice pričati (biti za pričo); occ. pis(me)no spričevalo, pis(me)no pričevanje: recita testimonium Ci., legite testimonia testium vestrorum Ci., testimonium componere, obsignare Ci., ad ephoros sibi testimonium daret N.

3. metaf. dokaz, dokazilo, priča, starejše svedočba: abstinentiae N., testimonia moderatae vitae N., laboris sui testimonium afferre C., petere testimonium veritatis Ci., dedisti iudicii tui testimonium Ci., verba sunt testimonio Ci.

tēstis¹ -is, m in f (*terstis (< *tri-sto-); ta obl. je najbrž nastala iz ter in sto (stāre); tēstis torej = „stoječ kot tretji “, „tretji zraven“ (ob dveh prepirajočih se ali delujočih))

1. priča, starejše svedok, svedočica: testis falsus (naspr. verus) Ci., Iuv., falsus adulterii testis O., timidus Q., quo causae teste tenentur? (pričevanje, izpoved) H., si negem, quo me teste convinces? Ci., testes dare (edere) Ci. dati (dajati) za (kot) pričo, postaviti (postavljati) za (kot) pričo, pripeljati za (kot) pričo, summum Iovem deosque do testes Pl., producere testes Ci. pripeljati, privesti, postaviti, testes excitare ab inferis Ci., testes abhibere Ci., testibus uti Ci., testes faciet ilico (pri priči dobi priče) vendidisse me Ter., nemini possum studii erga te testis esse Ci., Pompeius mihi testis de voluntate Caesaris est Ci., mea officia ei non defuisse, tu es testis Ci.; o neživih subj.: testis flamen H., vulnera testes O., sidera sunt testes Pr. Kot f: Lamp. idr., teste deā O., testis est Sicilia Ci., nutrix testis fida doloris Sen. tr., inductā teste in senatu Suet., res ipsa testis est Pl., Fr., epistula haec et manus testis est propria Hier., teste (po novejših izdajah et est) epistulā eius scriptā ad Marcellum Gell.

2. priča, očividec, navzoči, prisotni, starejše samovídec, prisôtnik, sòvédec: mearum ineptiarum testis ac spectator Ci., testis spectatorque virtutis atque ignaviae cuiusque adest L., Messana libidinum testis Ci., mortui sunt sceleris tui testes Ci., illo teste mori Lucan., fructus abest, facies cum bona teste caret O. če se ne vidi lepota, lunā teste moventur Iuv., testibus affirmans Amm.; v besedni igri s tēstis (modo): quod amas, amato testibus praesentibus Pl. (gl. tēstis²).

tête [tɛt] féminin glava; figuré duh, razum; odločnost; trdnost; trdna volja; hladnokrvnost, prisebnost; trdovratnost, trma; oseba; skrajni (z)gornji del; konica; začetek; vrh, krošnja (drevesa); naslovna stran (knjige); sprednja stran (kovanca); uvodnik (v časniku)

à la tête na čelu
à tête reposée premišljeno
de tête na pamet; iz glave
de la tête aux pieds od glave do nog
en tête de na čelu, zgoraj, na vrhu
en tête de la liste na začetku seznama
(en) tête à tête med štirimi očmi
être en tête à tête avec quelqu'un biti na samem s kom
la tête la première na glavo, z glavo naprej, figuré na vrat na nos
la tête basse s povešeno glavo, slepo
la tête haute z glavo pokonci, ponosno
par tête na glavo, na osebo
tête à droite! glej desno!
autant de têtes, autant d'avis kolikor glav, toliko mnenj
article masculin de tête uvodnik
coup masculin de tête nepremišljeno dejanje, neumnost
forte tête samovoljen človek
histoire féminin sans queue ni tête zgodba brez repa in glave
homme masculin de tête sposoben, odločen, pameten človek
mal masculin de tête glavobol
mauvaise tête rogovilež
voix féminin de tête oster, rezek glas
tête atomique atomska glava (pri raketi)
tête baissée s povešeno glavo, slepo
tête folle prenapetež
tête légère lahkomiselnež
tête de ligne izhodiščna, začetna postaja
tête de linotte lahkomiseln človek
tête du lit vzglavje pri postelji
têtes pluriel de moineaux (figuré) premog orehovec
tête de mort mrtvaška glava
tête de pont (militaire) mostišče
avoir une petite tête biti malo inteligenten
avoir une grosse tête (familier) biti preobremenjen z delom
c'est une grosse tête! to je brihtna glava!
avoir de la tête, une bonne tête (familier) biti pametna glavica
avoir la tête froide biti miren
avoir la tête chaude biti vročekrven, hitro se razjeziti
avoir (toute) sa tête biti pri (polni) pameti
avoir mal à la tête imeti glavobol
avoir la tête dure imeti trdo glavo, težko razumeti
je n'ai plus son nom en tête ne spomnim se več njegovega imena
avoir une idée derrière la tête imeti nekaj za bregom, imeti skrivne namene
avoir une tête de cochon, de mule biti trmast, svojeglav
n'avoir rien de plus grave dans la tête ne imeti boljšega posla
avoir une tête sans cervelle, une tête en l'air, une tête de linotte biti lahkomiseln
avoir la tête près du bonnet hitro vzkipeti, ujeziti se
avoir la tête lourde imeti težko glavo
en avoir par-dessus la tête (familier) imeti vsega čez glavo dovoij; biti do grla sit
se casser, se creuser la tête ubijati si glavo
donner tête baissée dans quelque chose (figuré) naivno, neprevidno iti v past
donner de la tête contre les murs, en mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
être en tête à tête avec quelqu'un biti s kom na samem, med štirimi očmi
être tête nue biti razoglav
être la tête de Turc, servir de tête de Turc biti neprestano v posmeh, biti izpostavljen šalam
faire la tête (populaire) napraviti kisel obraz; namrdniti se; kujati se
il est tête en l'air on je lahkomiseln
faire une tête biti ves začuden, osupel, besen
faire une tête de six pieds de long biti čemeren, žalosten
n'en faire qu'à sa tête narediti vse po svoji glavi
je donnerais, je mettrais ma tête à couper que ... glavo stavim, da ...
se jeter à la tête de quelqu'un pasti komu okoli vratu
c'est à se jeter la tête contre les murs človek bi kar pobesnel
jurer sur la tête de ses enfants priseči pri glavi svojih otrok
laver la tête à quelqu'un (figuré) ošteti, ozmerjati koga
mettre, fourrer quelque chose dans la tête de quelqu'un s težavo, komaj komu kaj v glavo vbiti, razložiti
mettre à prix la tête de quelqu'un razpisati nagrado na glavo kake osebe
se mettre à la tête stopiti, postaviti se na čelo
se mettre dans la tête v glavo si vbiti
se mettre martel en tête delati si skrbi
monter, porter à la tête stopiti, iti v glavo
se payer la tête de quelqu'un norčevati se iz koga, zbijati šale s kom
perdre la tête izgubiti glavo
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
prendre la tête prevzeti vodstvo, postaviti se ria čelo
risquer sa tête tvegati glavo, življenje
rompre, casser la tête à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa, nadlegovati koga
vous en répondez sur votre tête s svojo glavo jamčite za to
je ne sais pas oû donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
tenir tête protiviti se, upirati se, postaviti se po robu
tenir la tête de sa classe biti prvi v svojem razredu
la tête me tourne v glavi, vse se mi vrti
(faire) tourner la tête à quelqu'un zmešati komu glavo
il est tombé sur la tête (figuré) na glavo je padel, prismojen je

téter [tete] verbe transitif sesati; izsesavati

téter son pouce, sa pipe sesati svoj palec, pipo
il tète encore sa mère še sesa pri materi
donner à téter à l'enfant (po)dojiti otroka
téter le lait sesati mleko

tether [téðə]

1. samostalnik
povodec, konopec, tudi veriga (za privezanje živali h kolu itd.)
figurativno obseg, področje (znanja itd.), (duševno) obzorje; razum; pamet

to be beyond one's tether prekoračiti svoje sile, svoje sposobnosti
to be at the end of one's tether figurativno biti pri kraju s svojo pametjo, ne vedeti naprej, ne vedeti, kaj bi napravili

2. prehodni glagol
privezati (žival na povodec)
figurativno omejiti

Teutonī -ōrum, m (Ci., C., L. epit., Vell., Sen. ph., Plin., Fl., Front.) in Teutonēs -um, m (Aur., Eutr., C. in Vell.), gen. Teutonum, Fl. z acc. Teutonas Tevtóni, germansko pleme, ki je skupaj s Kimbri (Cimbri) vdrlo na rimsko ozemlje; l. 102 jih je dokončno porazil Marij pri mestu Aquae Sextiae: Cimbri Teutonique in provinciam exierant C., bellum Cimbrorum Teutonumque C.; sg. Teutonus -ī, m Tevtón: Front.; kolekt.: Lucan. Od tod adj. Teutonicus 3 tevtónski, pesn. = germánski: ritus V., opes Pr., capilli Mart., victoria Val. Max., Cimbrica Teutonicaque militia Vell., bellum Fl.

text [tekst] samostalnik
besedilo, tekst; izvirnik, izvirne besede (kakega pisca), dobeseden tekst; tekstno kritična izdaja (dela); mesto ali citat iz biblije; predmet (obravnavanja, pridige), téma
tisk stopnja tiskarskih črk; fraktura (gotica)

to stick to one's text figurativno ostati pri stvari

tež|a¹ [é] ženski spol (-e …) das Gewicht (atomska Atomgewicht, bruto Bruttogewicht, čista Reingewicht, dodatna Mehrgewicht, idealna Idealgewicht, Sollgewicht, klavna Schlachtgewicht, kosmata Rohgewicht, lastna Eigengewicht, mokra [Naßgewicht] Nassgewicht, molekulska Molekulargewicht, najmanjša/najnižja Mindestgewicht, Minimalgewicht, najvišja Höchstgewicht, naležna Auflagegewicht, nazivna/nominalna Nenngewicht, neto Eigengewicht, Nettogewicht, nezadostna Untergewicht, običajna/normalna Normalgewicht, obratovalna Dienstgewicht, polnilna Füllgewicht, porodna Geburtsgewicht, prekomerna Übergewicht, prostorninska Raumgewicht, skupna Gesamtgewicht, suha Trockengewicht, telesna Körpergewicht, enega kosa Einzelgewicht, kovanca Münzgewicht, na tekoči meter Metergewicht, papirja Papiergewicht, praznega letala z vso opremo Rüstgewicht, v svežem stanju Frischgewicht, živa Lebendgewicht)
lastna teža die Totlast, totes Gewicht
lastna teža praznega vozila das Leergewicht
specifična teža Eigengewicht, spezifisches Gewicht, die Wichte
… teže Gewichts-
(kontrola die Gewichtskontrolle, navedba die Gewichtsangabe, povečanje die Gewichtserhöhung, zviševanje die Gewichtszunahme)
carina po teži blaga der Gewichtszoll
izguba na teži die Leckage
primanjkljaj pri teži das Fehlgewicht
kar se teže tiče gewichtsmäßig
ne imeti zadostne teže Untergewicht haben

težav|a ženski spol (-e …) die Schwierigkeit (glavna Hauptschwierigkeit, pri navezovanju stikov Kontaktschwierigkeit, v verovanju Glaubensschwierigkeit, začetna Anlaufschwierigkeit); das Problem
s težavo schwer
s težavo pridobljen sauer erworben
s težavo plačati/govoriti … schwer fallen zu (es fällt mir schwer zu zahlen/sprechen)
s težavo nositi kaj (etwas) schleppen, sich abschleppen mit
s težavo hoditi humpeln
z največjo težavo mit Ach und Krach

težav|e¹ ženski spol množina težave Schwierigkeiten množina (denarne Geldschwierigkeiten, dobavne Lieferschwierigkeiten, plačilne Zahlungsschwierigkeiten, šolske Schulschwierigkeiten, pri upoštevanju roka Terminschwierigkeiten, vzgojne Erziehungsschwierigkeiten); v oskrbi, preskrbi, likvidnosti: der Engpass (likvidnostne Liquiditätsengpass, s kapacitetami Kapazitätsengpass, z materiali Materialengpass); (neprijetnosti) Unannehmlichkeiten množina; (problemi) Probleme množina; (jeza, preglavice) der Ärger (mit), der [Verdruß] Verdruss
skrbi in težave Kummer und Sorgen
delati težave Schwierigkeiten machen, [Verdruß] Verdruss bereiten/ bringen, Ungelegenheiten machen, delo, naloga: beschwerlich fallen/sein
imeti težave (große) Schwierigkeiten haben
imeti težave pri dokazovanju in Beweisnot geraten/sein
ne delati težave keine Schwierigkeiten machen/bereiten, (jemandem) [leichtfallen] leicht fallen
brez težav ohne Schwierigkeiten, mühelos, reibungslos, kaj storiti: spielend
pomagati komu iz težav (jemandem) aus den Schwierigkeiten helfen, (jemanden) heraushauen
biti v težavah in Schwierigkeiten sein (denarnih in Geldschwierigkeiten sein)
imeti težave pri Schwierigkeiten haben bei/mit
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
s težavami pri učenju lernbehindert
skozi vse težave durch dick und dünn
priti v težave z in Schwierigkeiten geraten, [Verdruß] Verdruss bekommen mit
spraviti v težave in Schwierigkeiten bringen

težav|e² ženski spol množina, medicina (tegobe) Beschwerden množina (starostne Altersbeschwerden, menstruacijske Menstruationsbeschwerden, nosečnostne Schwangerschaftsbeschwerden, pri dihanju Atembeschwerde, pri požiranju Schluckbeschwerden, Schlingbeschwerden, pri srcu Herzbeschwerden, težave v prsih Brustbeschwerden, z grlom Halsbeschwerden, z želodcem Magenbeschwerden), (zmanjšana sposobnost) die Behinderung (pri učenju Lernbehinderung), (obolenje) das Leiden (z nogami Beinleiden)
brez težav beschwerdefrei
delati/povzročati težave Beschwerden verursachen
imeti težave s pljuči/srcem es mit der Lunge/dem Herzen (zu tun) haben
povzročiti/povzročati težave z želodcem/ pljuči auf den Magen/die Lunge schlagen

težavnost ženski spol (-i …) die Schwierigkeit; die Mühseligkeit, Mühsamkeit; die Beschwerlichkeit
pri delu Erschwernisse množina
faktor težavnosti der Erschwernisfaktor

težkó prislov heavily; badly; with difficulty; (komaj) hardly, scarcely

težkó delati to work hard, to toil, to toil and moil
težkó verjeti to be sceptical
on se težkó uči he is a backward student
težkó dostopen hard of access
težkó izpolnljiv difficult to carry out
težkó razumljiv difficult to understand
težkó verjeten hard to believe
težkó ranjen badly (ali severely) wounded
težkó dojemati, razume(va)ti to be slow on the uptake
težkó bolan dangerously ill
težkó oborožen heavily armed
težkó je zame I'm finding things hard
z njo je težkó (figurativno) she is hard to get on with
težkó mi je (reči) I find it hard (to say)
njemu je težkó ugoditi he is hard to please
težkó mi je pri duši it grieves me
težkó, da bo prišel he will hardly come, it's unlikely he'll come
težkó, da jo boš še kdaj videl you're unlikely to see her again

Thalīa in Thalēa -ae, f (Θάλεια = bujna, cvetoča) Talíja, Taléja

1. Muza veselega in šaljivega pesništva, komedije: V., O., Serv., Fest.

2. morska nimfa: V.

3. ena od Gracij pri Heziodu: Sen. ph. (z acc. Thalian).

Thamyrās -ae, m (O., Pr., z acc. -am in -an) in Thamyris -idis, m (Stat.) (Θάμυρις) Tamíras, Tamíris (Tamírid), mitološki traški pevec, ki so ga Muze premagale pri tekmovalni preizkušnji; za kazen so mu vzele plunko in oči.

that¹ [ðæt, ðóuz]

1. zaimek (množina those)
(kazalni) ta, to; oni, -a, -o

and that in to, in sicer
at that vrh tega, poleg tega, pogovorno pri tem
and all that in vse to (táko)
for all that pri vsem tem, kljub vsemu temu
like that takó
this, that, and the other to in ono, vse vrste
with that s tem
that which... to (ono), kar...
that house over there ona hiša tam preko
to that degree that do tolikšne mere, da...
that's all to je vse
that's it! tako je prav! tako je treba!
that's so takó je
that's right! takó je! točno! res je!; vulgarno da
and that's that! pogovorno in s tem je stvar opravljena! in stvar je končana! in zdaj dovolj tega!
that may be to je možno
that's what it is saj to je ravno; stvar je v tem; tako je to; za tem grmom tiči zajec
(is) that so? ali res? je (to) res tako?
that's the way! tako je prav!
that is why zato
that is because to je zato, ker
that is (to say) to se pravi
those are they to so oni
those are his children to (ono) so njegovi otroci
that was the children to so bili (so naredili) otroci
that's a dear! to je lepo od tebe!
what of that? (pa) kaj za to?
what's that noise? kakšen hrup je to?
that's what he told me tako mi je on povedal
let it go at that pogovorno pustimo to, kot je
why do you run like that? zakaj tako tečeš?
this cake is better than that (one) ta kolač je boljši kot oni
I went to this and that doctor šel sem k več zdravnikom

2. prislov
pogovorno takó (zelo)

that much toliko
that far tako daleč
that angry (small, tired) tako jezen (majhen, utrujen)

Themistoclēs -is in -ī, acc. -em, -ēn in -ea (Val. Max.), m (Θεμιστοκλῆς) Temístokles, atenski državnik in vojskovodja, po čigar zaslugi so Grki leta 480 pri Salamini premagali perzijsko ladjevje: N., Ci., Iust., Val. Max. idr. — Od tod adj. Themistoclēus 3 (Θεμιστόκλειος) Temístoklov, temistokléjski: consilium, exsilium Ci. ep.

Thērasia -ae, f (Θηρασία) Terázija

1. otok pri Kreti: Sen. ph., Plin.

2. najjužnejši od liparskih otokov pri Siciliji (pozneje imenovan Hiera, zdaj Vulcanello): Plin., M.