Franja

rábiti (-im)

A) imperf.

1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi

2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più

3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma

4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica

B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti

rabi|ti se (- se)

1. (biti v rabi) gebräuchlich sein
začeti se rabiti in Gebrauch kommen
nehati se rabiti außer Gebrauch kommen

2.
X se rabi kot sredstvo proti ipd.: X wird als … verwendet, X ist als … im Gebrauch

3. (obrabljati se) sich abnutzen

rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa

rabo del ojo kót očesa
rabo de zorra lisičji rep
asir por el rabo nespretno se lotiti posla
ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
ir al rabo de algn prilizovati se komu
mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride

rabō -ōnis, m

1. šalj. = arrhabo zastavnina, zastava, nadav, ara, kupnina: tene hoc tibi: rabonem habeto, ut mecum ha[n]c nocte[m] sies Pl., per[i]i, „rabonem“ Pl.

2. kot mera rábo (rabón): modii et rabones, urnae et amphorae Aug.

rādīcula -ae, f (demin. rādīx)

1.
a) korenček, koreninica, koreničica: Ci., Col., Plin., mali Punici tenues radiculae Cels.
b) pren. „korenina“ = najnižji, najspodn(j)ejši del kot osnova, temelj, držalo, oprijemalo česa: pilorum radiculae Cels., acrochordon nulam radiculam relinquit Cels.

2.
a) bot. milnica (Gypsophila struthium Linn.): Plin.
b) bot. redkev, poseb. redkvica (Raphanus sativus Linn.): Col., Cels.

radis [radi] masculin, botanique redkvica; populaire denar

manger des radis avec du beurre comme hors-d'œuvre jesti redkvice z maslom kot predjed
(populaire) n'avoir pas un radis biti brez cvenka, brez denarja
je ne dépense pas un radis de plus! tudi pare večne potrošim!
radis noir črna redkev

radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

I.

1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

5. kot zoološki t.t.
a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr. —

II. metaf.

1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

ráglja (igrača) rattle; clapper; (klepetulja) chatterbox, gossip

govoriti, brbljati kot ráglja to talk nineteen to the dozen

rain² [réin] neprehodni glagol
deževati; liti; (o nebu) poslati dež; (o solzah) teči, liti
figurativno padati, priti v gomilah, v množicah; deževati s prasketanjem (upon na)
prehodni glagol
liti, deževati (kaj), pustiti padati (dež)
figurativno prelivati (solze); metati (kamenje) (upon na)

it is raining cats and dogs, it is raining pitch forks lije kot iz škafa
it rained all night vso noč je deževalo
it is likely to rain kaže na dež, dež preti
it rained heavy drops debele kaplje so deževale
blows rained upon him udarci so deževali nanj
to rain stair-rods sleng deževati v ravnih, vertikalnih curkih
tears rained down her cheeks solze so ji lile po licih
her eyes rained tears iz oči so ji lile, tekle solze
it never rains but it pours figurativno nesreča nikoli ne pride sama
it rains in dežuje noter (v sobo)
it has rained itself out izlilo se je

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

ráj (rája) m

1. rel. paradiso, cielo:
zemeljski raj paradiso terrestre, eden
iti v raj andare in paradiso
živeti kot v raju stare, sentirsi in paradiso

2. pren. (velika sreča, ugodje) paradiso:
obljubljati raj promettere mirabilia, mari e monti
umetni raji (po uživanju mamil) paradisi artificiali
davčni raj paradiso fiscale

rajeunir [ražœnir] verbe transitif pomladiti, narediti mladega, dati videz mladega; ceniti za mlajšega; verbe intransitif postati zopet mlad, biti mlajšega videza; figuré pomladiti se, narediti se mlajšega; obnoviti se, modernizirati se

il a rajeuni pomladil se je
rajeunir les cadres d'un parti pomladiti kadre v stranki
vous me rajeunissez de trois ans za tri leta mlajšega me cenite
elle essaie de se rajeunir par tous moyens na vse načine skuša imeti mlajši videz (kot je v resnici)

rájši rather; better; sooner

rájši kot rather than
rájši imeti to like better, to prefer
rájši imam čaj kot kavo I like tea better than coffee, I prefer tea to coffee
jaz bi rájši ostal tu I would rather stay here
on rájši ne bi šel he would rather not go
rájši umrem, kot pa da te izdam I would rather die than betray you
oni bi bili rájši umrli, kot pa izdali tajnost they would have died rather than reveal the secret
on je rajši odpotoval, kot pa da bi se mi pridružil he preferred to leave rather than join me

rájši plus volontiers, plutôt, mieux, de préférence

rajši imeti (hoteti) aimer mieux, préférer
rajši kaj narediti préférer faire quelque chose
rajši bi ostal j'aimerais mieux (ali je préférerais) rester
rajši umreti kot trpeti plutôt mourir que souffrir
rajši imam vino kot pivo j'aime mieux le vin que la bière, je préfère le vin à la bière
rajši vidim, da ostaneš je préfère que tu restes

rájši (prej) más bien, antes

rajši imeti (hoteti) preferir; gustar más
rajši imam, rajši naredim me gusta más, prefiero
rajši ostanem doma prefiero quedarme en casa
rajši imam vino kot pivo prefiero el vino a la cerveza
rajši vidim, da ostaneš prefiero que te quedes

rájši | ráje

A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
(z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
rajši imeti voler più bene
otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire

rak¹ moški spol (-a …) živalstvo, zoologija der Krebs (nižji Niederer, višji Höherer), razred: das Krebstier
rak deseteronožec Zehnfußkrebs
rak jahač die Reiterkrabbe
jezerski rak Teichkrebs
rak košar Panzerkrebs
rak kratkorepec (rakovica) der Kurzschwanzkrebs, die Krabbe
krtji rak Maulwurfkrebs
rak listonožec Blattfußkrebs
rak mahač (rakovica kimavka) die Winkerkrabbe
medvedji rak Bärenkrebs (veliki Großer, mali (nagajivec) Kleiner)
mehkokožni rak (valilničar) Ranzenkrebs
norveški rak (škamp) der Kaisergranat
porcelanski rak Porzellankrebs (črni Schwarzer, širokoklešči Grauer)
rečni rak der [Flußkrebs] Flusskrebs (ozkoškarjevec der Sumpfkrebs, der Galizische/Russische Krebs)
bledonogi rak der Dohlenkrebs
potočni rak (jelševec) der Edelkrebs, Tafelkrebs (koščak Steinkrebs)
ameriški rečni rak der Amerikanische [Flußkrebs] Flusskrebs
rak samotarec Einsiedlerkrebs
kopenski samotarec Landeinsiedlerkrebs
rak skakač der Springkrebs (črni Furchenkrebs)
rak stražar der Muschelwächter
rak strelec Pistolenkrebs
rak škrgorepec der Kiemenschwanz
rak vitičnjak der Rankenfüß(l)er
rak vrečičar Wurzelkrebs, Sackkrebs
figurativno rdeč kot kuhan rak hochrot, krebsrot, puterrot
figurativno iti rakom žvižgat [flötengehen] flöten gehen, im Eimer sein (X je šel rakom žvižgat X ist im Eimer)

rak samostalnik
1. (bolezen) ▸ rákV bolnišnici so se specializirali za zdravljenje raka pri živalih. ▸ A kórház az állatok rákos megbetegedéseinek kezelésére specializálódott.
2. (žival) ▸ rákV morju je planktonskih rakov toliko, da tvorijo do 90 % živalskega planktona. ▸ A planktonikus rákfélék olyan nagy számban fordulnak elő a tengerben, hogy az állati plankton 90 százalékát teszik ki.
Raki se prehranjujejo tako z rastlinami kot tudi z živalmi. ▸ A rákok növényeket és állatokat egyaránt fogyasztanak.
Mlade ribe se hranijo z manjšimi raki. ▸ A fiatal halak kisebb rákokkal táplálkoznak.

3. (hrana) ▸ rákMeso rakov popražimo na maslu, dodamo moko in pustimo da porumeni. ▸ A rákhúst vajban megpirítjuk, hozzáadjuk a lisztet, és hagyjuk, hogy megsárguljon.
4. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Rák [znamenje] ▸ rák [oseba]Samski raki utegnejo spoznati sorodno dušo in začeti novo poglavje v svojem življenju. ▸ Az egyedülálló rákok találkozhatnak lelki társukkal, és új fejezetet kezdhetnek az életükben.Luna v Raku bo v odnose prinesla mnogo več nežnosti, razumevanja in mehkobe. ▸ A Hold a Rákban sokkal több érzékenységet, megértést és lágyságot hoz a kapcsolatokba.
Vpliv Saturna v znamenju Raka vas sili k popuščanju v odnosih in odpovedi lastni avtoriteti. ▸ A Szaturnusz hatása a Rák jegyében az engedékenységre és a tekintélyéről való lemondásra készteti a kapcsolatokban.

5. (škodljiva zadeva) ▸ rákfeneNaše zdravstvo je hudo bolno, uničujejo ga rak korupcije in klientelizma. ▸ Egészségügyi rendszerünk súlyosan beteg, a korrupció és a klientelizmus rákfenéje pusztítja.Stave so rak kitajskega nogometa. Zaradi stav mnogi podkupujejo tako sodnike kot igralce. ▸ A fogadás a kínai futball rákfenéje. Sokan a fogadások miatt vesztegetik meg a játékvezetőket és a játékosokat.
Terorizem je rak Pakistana. ▸ A terrorizmus Pakisztán rákfenéje.

6. botanika (bolezen rastlin) ▸ rákPoglavitno delo pri trti bo raziskati, od kod prihaja rak v vinograde. ▸ A szőlőtőkékkel kapcsolatos fő munka az lesz, hogy megvizsgáljuk, honnan ered a rák a szőlőültetvényeken.

ràk zoologija crayfish, ZDA crawfish; crab; astronomija Cancer, Crab

ràk samotar zoologija hermit crab; medicina cancer
loviti ràke to catch crawfish (ali crabs)
iti ràkom žvižgat (propasti) to go to the dogs; (umreti) žargon to go west, to go for a burton
šel je ràk om žvižgat (propadel je) he went to the dogs, žargon he kicked the bucket
iti ràkovo pot to go crabwise, to go backwards
postati rdeč kot kuhan ràk to blush a deep crimson, to flush crimson