Franja

Zadetki iskanja

  • óglje (-a) n

    1. carbone di legna:
    kot oglje črni lasje capelli nero carbone
    likalnik na oglje ferro da stiro a carbone
    žgati oglje fare, bruciare il carbone
    kem. aktivno oglje carbone attivo
    živalsko oglje carbone animale

    2. carbone acceso, brace

    3. um. carboncino (material in tehnika)
  • ogníti se éviter quelqu'un, quelque chose; éluder quelque chose; faire un détour, esquiver, se dérober à, échapper à, se protéger de, se soustraire à; s'abstenir de

    pravočasno se mu je ognila elle l'évita à temps, elle évita à temps de le rencontrer
    voznik se je komaj ognil pešca le conducteur évita le piéton de justesse
    ogniti boju, vojni (figurativno) éviter (ali refuser) le combat, la guerre
    tej nevšečnosti se ne boste mogli ogniti vous ne pourrez pas éviter (ali échapper à, vous protéger de) cet inconvénient
    ogniti vprašanju éluder une question
    boksar se je ognil udarcem nasprotnika le boxeur a esquivé les coups (ali s'est dérobé aux coups) de l'adversaire
    storil je vse, da bi se ognil težavam il a tout fait pour esquiver les difficultés (ali pour échapper aux difficultés)
    lenuh se rajši ogne dolžnosti, delu le paresseux (ali le fainéant) préfére se dérober (ali se soustraire) à son devoir, à son travail
    vojak se je ognil težkim nevarnostim le soldat a échappé à (ali a évité) de graves dangers
    ogniti težavi (zapreki) se soustraire à une difficulté (à un obstacle)
    ogniti plačilu s'abstenir de payer, se soustraire (ali se dérober) au paiement
  • ogn|iti se [ô] (-em se) ogibati se čemu (etwas) umgehen, figurativno (etwas) umgehen, (etwas) vermeiden
    ki se mu da ogniti umgehbar, vermeidbar
  • ognójek medicina abcès moški spol

    predreti ognojek crever un abcès
    pustiti, da ognojek dozori faire aboutir un abcès
  • ogoljufáti tromper, induire en erreur, donner le change, abuser de quelqu'un, attraper quelqu'un, mystifier, enjôler, leurrer, berner, duper , familiarno empaumer, embobiner (ali embobeliner) , bourrer le crâne, monter le cou, monter un bateau , (argo) bourrer le mou, blouser, piper, rouler quelqu'un, avoir quelqu'un, posséder quelqu'un, escroquer, filouter, balancer quelqu'un , (popularno) carotter, refaire quelqu'un

    boji se, da ga bodo ogoljufali il craint qu'on le trompe (ali berne, fasse marcher)
    ogoljufal me je il m'a roulé (ali eu, possédé, refait, attrapé, berné, dupé)
    pustiti se ogoljufati se faire mystifler, se laisser leurrer (ali duper, embobiner, bourrer le crâne, rouler, carotter, refaire)
    ogoljufati carino državo frauder la douane, l'État
    njeno (njegovo) zaupanje je bilo ogoljufano sa confiance a été trompée
  • ogréti (se) chauffer, (r)échauffer (tudi figurativno)

    ogreti se se réchauffer (tudi figurativno), devenir chaud; figurativno s'enthousiasmer pour quelque chose, s'intéresser vivement à, porter une vive attention à, avoir un vif intérêt pour, prendre feu pour
    ogreti vodo do sto stopinj chauffer l'eau à cent degrés
    ogreti si roke ob ognju se (ré)chauffer les mains prés du feu
    čaj nas je ogrel le thé nous a réchauffés
    ogreti se za šport s'enthousiasmer pour le (ali s'intéresser vivement au) sport
    čakali so, da se zunaj zrak ogreje ils attendirent que l'air à l'extérieur devînt chaud
    sonce ogreje zemljo le soleil échauffe la terre
    stroj se je preveč ogrel la machine s'est surchauffée
    preveč ogrevan lokal, vagon un local, un wagon surchauffé
    ogreti se s hojo se réchauffer en marchant
    ogret krožnik une assiette réchauffée
  • ògrijati -jēm (ijek.), ògrejati -jēm (ek.) ogreti: tamo gde me prvo sunce ogrejalo v rojstnem kraju; da i tebe sunce ogreje da se tudi tebi sreča nasmehne; ogrejano, ogrejalo sunce toplo sonce; na sastanke je dolazio da je stolicu ogrejao
  • ogrômno énormément, colossalement, formidablement, prodigieusement, fou

    ogromno časa sem porabil, da bi konča to delo j'ai mis un temps fou à finir ce travail
    ogromno dela imam j'ai énormément de travail
    ogromno denarja argent moški spol fou
  • ohladíti refroidir (tudi figurativno) , laisser (ali faire) refroidir; rafraîchir ; (umetno) réfrigérer

    ohladiti jed faire refroidir un plat
    ohladiti krop laisser refroidir de l'eau bouillante
    ohladiti pijačo rafraîchir une boisson
    ohladiti vino, lubenico mettre du vin, une pastéque à refroidir
    ohladiti z ledom, v ledu refroidir avec de la glace, dans la glace
    pustiti, da se motor ohladi laisser refroidir un moteur
    ohladiti se se refroidir, devenir froid; se rafraîchir
    vreme se je precej ohladilo le temps s'est bien rafraîchi (ali refroidi)
    ohladiti svojo jezo nad kom (figurativno) décharger sa colére (ali sa bile) sur quelqu'un
  • ohne brez (koga, česa); nicht so ohne sein ne biti kar tako; oben ohne topless; ohne zu/[daß] dass ne da bi
  • oído

    jamás visto ni oído nezaslišan
    oído m sluh; (notranje) uho
    oído tardo naglušnost
    oído fino tenkoslušnost
    decir al oído komu na uho povedati, zaupno povedati
    aprender de oído izvedeti po pripovedovanju, od drugih slišati
    le entra por un oído y (le) sale por el otro pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven
    eso suena mal al oído to se slabo sliši
    tener el oído duro naglušen biti
    tocar de oído (gl) igrati po posluhu
    tardo, duro de oído naglušen
    aguzar los oídos na ušesa vleči, z ušesi striči
    dar oídos (a) koga poslušati
    hacer oídos sordos (a) ne poslušati
    hacer (tener) oídos de mercader delati se, kot da ne razumemo
    llegar a oídos (de) na ušesa priti
    soy todo oídos sama ušesa so me
    prestar oídos poslušati
    me suenan los oídos v ušesih mi zveni
    taparse los oídos ušesa si mašiti
    zumbido de oídos šumenje po ušesih
  • oklevanje samostalnik
    (omahovanje) ▸ habozás, hezitálás, tétovázás
    začetno oklevanje ▸ kezdeti tétovázás
    odgovoriti brez oklevanja ▸ habozás nélkül válaszol
    sprejeti brez oklevanja ▸ habozás nélkül elfogad
    Tokrat je brez oklevanja sprejel ponudbo, da pride na Bled. ▸ Ezúttal habozás nélkül elfogadta az ajánlatot, hogy jöjjön Bledre.
    priznati brez oklevanja ▸ habozás nélkül beismer
    odločiti se po dolgem oklevanju ▸ hosszú tétovázás után dönt
    trenutek oklevanja ▸ pillanatnyi hezitálás
    Fant je po trenutku oklevanja ubogal. ▸ Pillanatnyi habozás után a fiú engedelmeskedett.
    brez najmanjšega oklevanja ▸ minden tétovázás nélkül
    Tudi o lepi Heleni ne vemo, kakšna je bila, zato so se v filmu šele po dolgem oklevanju odločili, da bo plavolasa. ▸ Szép Helénáról sem tudjuk, milyen volt, ezért csak hosszú hezitálás után döntöttek úgy, hogy szőke lesz a filmben.
    Po dolgem oklevanju je sprejela zaposlitev v mednarodnem podjetju. ▸ Hosszas hezitálás után elfogadta az állást a nemzetközi vállalatnál.
  • oklevati glagol
    (omahovati) ▸ habozik, hezitál, tétovázik
    oklevati z odgovorom ▸ habozik a válaszadással
    oklevati z odločitvijo ▸ habozik a döntéssel
    oklevati pri čem ▸ habozik valami során
    dolgo oklevati ▸ sokáig tétovázik, sokáig hezitál
    za trenutek oklevati ▸ egy pillanatig habozik, kontrastivno zanimivo egy pillanatra meginog
    Ženska je za trenutek oklevala, preden je odgovorila. ▸ A nő egy pillanatig habozott, mielőtt válaszolt.
    Slišal sem, da ste dolgo oklevali pri izbiri študija. ▸ Hallottam, hogy sokáig hezitáltál, amikor kiválasztottad, hogy mit tanulj.
    Predolgo že oklevate glede neke odločitve. ▸ Túl sokáig tétovázik, mielőtt döntene.
    Če je treba komu pomagati, nikoli ne oklevate. ▸ Ha valakinek segítségre van szüksége, akkor ön sohasem tétovázik.
  • ôkno (-a) n

    1. finestra:
    gledati, nagniti se skozi okno guardare, sporgersi dalla finestra
    sloneti, stati ob oknu stare, affacciarsi alla finestra
    majhno okno finestrino
    strešno okno abbaino, lucernario
    mrežno, križno okno grata
    dvokrilno okno finestra a due battenti
    izložbeno okno vetrina

    2. (odprtina) finestra, apertura

    3. (odprtina v pregradi za poslovanje s strankami) sportello

    4. pren. finestra:
    področje, ki predstavlja okno v svet una zona che fa da finestra sul mondo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na okno trka dan, večer si fa giorno, annotta
    nareč. hoditi k dekletu pod okno fare la corte alla ragazza, fare serenate a una ragazza
    pren. metati denar skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, buttare il denaro, i soldi dalla finestra
    bazilikalno okno finestra di basilica
    cvetlično okno finestra con portafiori
    francosko okno finestra alla francese, portafinestra
    gotsko okno finestra gotica
    ležeče okno finestra orizzontale
    montažno okno finestra prefabbricata
    sklopljeno okno finestra coi battenti accostati
    slepo okno finestra cieca
  • okó (očésa) n

    1. anat. occhio:
    brisati si, drgniti, meti si oči asciugarsi, strofinarsi, sfregarsi gli occhi
    škiliti na eno oko essere guercio di un occhio
    biti slep na eno oko essere cieco di un occhio
    pomežikniti z očesom ammiccare con l'occhio
    izbuljene, krmežljave, lepe, motne, objokane, podplute, poševne oči occhi strabuzzati, cisposi, belli, torbidi, bagnati di lacrime, lividi, obliqui
    mrtve, ugasle oči occhi spenti
    bleščeče oči occhi splendenti
    daljnovidne, kratkovidne oči occhi presbiti, miopi
    pren. paziti na koga kot na punčico svojega očesa custodire qcn. come la pupilla dei propri occhi
    pren. imeti mačje oči avere occhi di gatto
    ne moči ločiti, odmakniti, odtrgati oči od koga non poter distogliere gli occhi da qcn.
    upreti oči v koga fissare uno negli occhi
    spogledljivo zavijati oči fare gli occhi dolci (a)
    pasti oči na kom,čem mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi
    bliskati, streljati z očmi fulminare con gli occhi
    zatiskati si oči pred non voler sapere
    zatisniti obe očesi chiudere ambedue gli occhi (su)
    ne spustiti koga iz oči sorvegliare qcn. a vista, non perdere di vista qcn.
    mrena je padla z oči il velo è caduto dagli occhi
    spanec leze na oči il sonno appesantisce le palpebre
    stopiti komu pred oči presentarsi al cospetto di qcn.
    bíti v oči saltare agli occhi; essere un pugno nell'occhio
    metati komu pesek v oči gettare fumo, polvere negli occhi a qcn.
    pogledati resnici v oči guardare la verità in faccia
    biti na očeh essere evidente, essere in vista
    gledati na kaj s treznimi očmi osservare qcs. con distacco
    preleteti kaj z očmi gettare uno sguardo su qcs.

    2. (oseba glede na sposobnost opazovanja)
    skrivati se radovednim očem nascondersi dai curiosi
    žensko oko takoj opazi la donna vede subito
    oko strokovnjaka, umetnika occhio d'esperto, d'artista

    3. agr. gemma; bot.
    krompirjeva očesa occhi della patata
    očesa pri trti occhi, gemme della vite
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kurje oko callo
    gastr. jajce (ocvrto) na oko uovo all'occhio di bue, uovo al tegame
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    kamor oči nesejo, so sama polja i campi si stendono a perdita d'occhio
    ne moči zatisniti očesa non poter chiudere occhio
    ne verjeti lastnim očem non poter credere ai propri occhi
    imeti oči na pecljih curiosare, essere molto curiosi
    izkopati, izpraskati komu oči cavare gli occhi a qcn.
    gledati iz oči v oči koga guardare qcn. dritto negli occhi
    pogovarjati se na štiri oči parlarsi a quattr'occhi
    posojati denar na lepe oči prestar soldi per i begli occhi di qcn.
    gledati smrti v oči essere in pericolo di morte
    biti črn pod očmi, imeti kolobarje pod očmi avere le occhiaie
    črno se mi dela pred očmi mi sento mancare
    poslušati z očmi in ušesi ascoltare molto attentamente, essere tutto orecchie
    ko so prišli iz taborišča, so jih bile same oči tornati dal campo di concentramento erano ridotti all'ombra di se stessi
    agr. cepljenje na oko innesto a occhio
    očesa v siru occhi del formaggio
    min., avt. mačje oko occhio di gatto
    rad. magično oko occhio magico
    navt. oko sidrne verige occhio di cubia
    meteor. orkansko oko occhio del ciclone
    zool. pikčasto oko occhio frontale
    zool. sestavljeno oko occhio composto
    min. tigrovo oko occhio di tigre
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    PREGOVORI:
    daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
    vrana vrani ne izkljuje oči lupo non mangia lupo
    med slepimi blažen, kdor vidi na eno oko in terra di ciechi beato chi ha un occhio
    česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
    oko je okno v srce l'occhio è lo specchio dell'anima
    strah ima velike oči la paura fa novanta
  • okóli

    A) adv.

    1. attorno:
    okoli se zavrteti girarsi attorno

    2. intorno:
    okoli hoditi andare, girare intorno

    3. pren. intorno, qua e là

    4. circa:
    okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
    pren. biti hitro okoli passare presto
    pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
    pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
    pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.

    B) okóli prep.

    1. attorno a; torno torno; intorno a:
    zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
    okoli hiše torno torno la casa

    2. attorno a, circa, su:
    razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione

    3. attorno a:
    veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo

    4. circa; verso; attorno a, intorno a:
    pridem okoli devetih vengo verso le nove
    temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
    sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
    hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
    metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
    pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro
  • okorístiti se (-im se) | okoríščati se (-am se) perf., imperf. refl.
    okoristiti, okoriščati se z approfittare di, avvantaggiarsi di, giovarsi di, trarre profitto da, sfruttare
    okoristiti se z zaupanjem drugih sfruttare la buona fede degli altri
  • okostnjak samostalnik
    1. (okostje) ▸ csontváz
    človeški okostnjak ▸ emberi csontváz
    plastičen okostnjak ▸ műanyag csontváz
    oblečen okostnjak ▸ felöltöztetett csontváz
    Že dolgo ne velja več, da smo za noč čarovnic lahko le duhci, čarovnice ali okostnjaki. ▸ Már rég nem állja meg a helyét, hogy halloweenra csak szellemnek, boszorkánynak vagy csontváznak öltözhetünk.
    Na stotine okostnjakov je bilo raztresenih po tistem polju. ▸ Több száz csontváz hevert szétszórva azon a mezőn.

    2. (presuh človek) ▸ csontváz
    živ okostnjak ▸ élő csontváz
    Mnogi so pomrli, a preživeli so bili živi okostnjaki. ▸ Sokan meghaltak, a túlélők élő csontvázak voltak.
    sestradan okostnjak ▸ kiéhezett csontváz
    otroški okostnjak ▸ gyermekcsontváz
    Nekdanja lepotica se je spremenila v okostnjaka, ki tehta borih 42 kilogramov. ▸ Az egykori szépség csupán 42 kilós csontvázzá fogyott.

    3. (skrivnost) ▸ csontváz
    Slaba banka bi morala naenkrat razkriti vse okostnjake slovenske tranzicije. ▸ A gyenge banknak egyszerre kellene lelepleznie a szlovén rendszerváltás összes csontvázát.
    Ravnovesje, ki se je vzpostavilo v realni ekonomiji, je izjemno krhko in ga še naprej ogrožajo okostnjaki preteklosti. ▸ A reálgazdaságban kialakult egyensúly rendkívül törékeny, és a múlt csontvázai továbbra is fenyegetik.

    4. (o zastarelosti) ▸ kövület, fosszília
    Poraženec se je s tako hudim porazom na predsedniških volitvah prelevil v političnega okostnjaka. ▸ Az elnökválasztáson elszenvedett súlyos vereséggel a vesztes egy politikai kövületté vált.
    Libreto ste označili za literarni okostnjak, ki dobi pravo vrednost šele ob glasbi. ▸ Ön a librettót irodalmi fosszíliaként írta le, amely csak akkor nyeri el igazi értelmét, amikor megzenésítik.
  • okóvje (-a) n

    1. ferratura, guarnizioni in metallo; ferramenta (pl.)

    2. šport.
    smučarsko okovje attacco da sci

    3. ceppi, catene
  • okrevajoči samostalnik
    pogosto v množini (kdor se zdravi po bolezni) ▸ lábadozó
    Orehi so odlična hrana za otroke, starejše ljudi, okrevajoče in seveda športnike. ▸ A dió nagyszerű táplálék a gyermekek, az idősek, a lábadozók és természetesen a sportolók számára.
    Da bi potrdil svoje prepričanje, da je prebava pravzaprav le kemični proces, je zbiral vzorce prebavnih sokov okrevajočega in jih dal v preiskavo več kemikom. ▸ Hogy megerősítse meggyőződését, miszerint az emésztés valójában kémiai folyamat, mintákat gyűjtött a lábadozók emésztőnedveiből, és több vegyésszel bevizsgáltatta azokat.