Franja

privateer [praivətíə]

1. samostalnik
zgodovina privatna ladja, ki je imela dovoljenje za napadanje sovražnih trgovskih ladij; njen kapitan, njen mornar

2. neprehodni glagol
pluti na taki ladji

privitór -oáre (-óri, -oáre)

I. adj. gledajoč; ozirajoč se

II. adv. glede, z ozirom na
□ privitor la v zvezi z, glede na, kar se tiče

prìvodnica ž ženska, ki se primoži na možev dom

privolíti -vólim, privoli -ite, privolil -ila pristati na što: privoliti v kaj, k čemu

privoljeváti -újem pristajati na što: privoljevati v kaj, k čemu

prȉvūk m priženjenec, mož, ki se priženi na ženin dom

prizmína ž, obično mn. plohe prizme s obzirom na položaj u koordinitnom sistemu

prȉženja m priženjenec, mož, ki se priženi na ženin dom

prìžepić m žepek na telovniku

pr̂lj pŕlja m
1. na enem koncu ošiljen drog
2. ošiljen kol, drog, ki se zabada v zemljo pri sajenju ali presajanju rastlin: seljak s kojim sam razgovarao, ne zna šta je plug nego prlj

prnjávor m (gr. pronoia)
1. samostansko posestvo in tlačanska vas na njem
2. slabš. zakotna vas

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).

probar [-ue-] poskusiti, pomeriti (obleko); preskusiti, na preskušnjo dati; pokusiti; dokazati; prilegati se; spodobiti se; prijati

probar la coartada dokazati svoj alibi
probar las fuerzas preskusiti moči
probar la paciencia postaviti potrpežljivost na preskušnjo
probar bien (mal) dobro (slabo) deti

probationer [prəbéišənə, prou-] samostalnik
kandidat, nameščenec na preizkusu, stažist
cerkev novic
pravno pogojno izpuščen kaznjenec
figurativno novinec

probesingen^*, Probe singen* peti na avdiciji

pro capite tujka latinsko agg.; avv. na glavo, na prebivalca:
reddito pro capite dohodek na prebivalca

procéder [prɔsede] verbe intransitif postopati, ravnati; iti na delo; potekati, odvijati se; sodno preganjati, nastopiti (contre proti); izvirati, izhajati (de iz)

procéder à začeti z, preiti na
procéder à une arrestation aretirati
procéder à une enquête začeti preiskavo
procéder avec prudence previdno ravnati, postopati
procéder à un vote sur glasovati o

pro-cellō -ere (pro in *cellere; gl. clādēs) na tla podreti (podirati), na tla vreči: neminem eorum ha[e]c adseverare audias, sed procellunt se et procumbunt dimidiati, dum appetunt Pl. planejo s polovico života (telesa) nad mizo, hlastno se nagnejo s telesom (z životom) čez mizo, procellunt, procumbunt P. F.

prō-cidō -ere -cidī (prō in cadere)

1. (naprej) pasti (padati), pasti (padati) na kolena, zgruditi se, zrušiti se: postquam relictis moenibus rex procidit, heu, pervicacis ad pedes Achillei H., pars muri prociderat L., turres cum ingenti fragore prociderant Cu.

2. (o telesnih delih) bolezensko izstopiti (izstopati), povesiti (povešati) se, (ven) moleti, (ven) štrleti, zdrkniti, izpasti (izpadati), prolabirati: oculi procidunt Cels., vulva et sedes procidens Plin.; pt. pr. subst.: procidentia sedis, procidentia sedis vulvaeque Plin. izstopajoči (ven štrleči) deli.

prōcīnctus¹ -ūs, m (prōcingere)

1. „opasanost“, „opasanje“ = pripravljenost na boj; le v zvezah
a) in procinctu v bojni opravi, pripravljen na boj, pod orožjem: Plin. idr., neque in procinctu et castris habiti T. tj. v vaji z orožjem, carmina in procinctu facta O., testamentum in procinctu facere Ci., Gell., G., Inst. delati oporoko na bojnem polju pred bojem (jur. t.t. o vojakih, ki so pred bojem svojim bojnim sotovarišem zaupali svojo oporoko).
b) ad procinctum v boj (bitko): tendere ad procinctum Plin.
c) pren.: severitatem abditam, clementiam in procinctu habeo Sen. ph. imam pripravljeno, nisi in procinctu paratamque ad omnes casus habuerit eloquentiam Q. pripravljeno na odgovor, oratorem armatum semper ac velut in procinctu stantem Q., militem Christi in procinctu semper belli positum Cassian.

2.
a) vojaški podvig, vojaško udejstvovanje, vojni čin: Lentiensibus, Alamannicis pagis, indictum est bellum collimitia saepe Romana latius irrumpentibus. Ad quem procinctum imperator egressus in Raetias camposque venit Caninos Amm., Galliarum tractus et situm ostendere puto nunc tempestivum, ne inter procinctus ardentes proeliorumque varios casus ignota quibusdam expediens imitari videar Amm.
b) bitka, boj, spopad: reparare (sc. munimenta tria) pro tempore cogitabat et ilico sunt instaurata procinctu paulisper omisso Amm., hoc modo post procinctus ancipites rei publicae sex provinciae sunt quaesitae Amm., in procinctu versari Dig.