Franja

quīnque¹, num. cardinale (iz *penqu̯e; prim. skr. páñca = gr. πέντε, ajol. πέμπε = lit. penkì = sl. pet = got. fimf = stvnem. fimf, finf = nem. fünf = ang. five) pet: O., H., Lucr. idr., eae quinque stellae, quae errantes nominantur Ci., creati quinque patrum L. poseb. quīnque prīmī ali (kot ixpt.) quinqueprīmī -ōrum, m = πεντάπρωτοι peterica prvih (najimenitnejših) senatorjev v municipijih in naselbinah; ne poseben upravni odbor, ampak le višji senatorski čin: Ci.; kot malo okroglo število = nekaj, par: quinque dies rure esse H., quinque diebus nihil erat in loculis H. več kot par dni.

Quīntīlius 3, starejše Quīnctīlius Kvin(k)tílij(ev), ime starega rimskega patricijskega rodu, ki je izviral iz Albe. Njegova najbolj znana predstavnika sta

1. P. Quintilius Vārus Publij Kvintilij Var, konzul l. 13, od l. 5 po Kr. namestnik v Germaniji, padel l. 9 po Kr. v boju zoper Arminija v Tevtoburškem gozdu: T., Suet., Val. Fl.

2. Quintilius Vārus Kvintilij Var, rimski pesnik iz Kremone, Vergilijev in Horacijev prijatelj, zgled odkritosrčnega umetniškega kritika, umrl l. 23: H. Kot žensko ime Quīn(c)tīlia -ae, f Kvin(k)tílija: Cat.

quīntus 3, starejše quīnctus (Pl.), num. ordinale (quīnque) peti: L. idr., quinto quoque anno Ci. ali quinto anno quoque Pl. vsako peto leto, vsakih pet let, a. d. V Kal. Nov. Ci. = 28. oktobra, quinto (sc. die) Idus Apriles Col. = 9. aprila, quinta pars Ci. petina; toda: quinta pars nectaris H. petkrat večja sladkost, cvet, quintis castris C. po petdnevnih pohodih, ex eodem semine redire cum quinto (sc. grano) Varr. petnajsterno, quinto decimo die Ci. 14 dni potem (pozneje), po 14 dneh; acc. adv. quīntum petič, petikrat, v peto (po času): Vell. idr., consules Q. Fabius quintum, Q. Fulvius Flaccus quartum L.; abl. adv. quīntō, sprva krajevno = na petem mestu: Varr. ap. Gell.; od tod petič (po vrsti), v peto: lectisternium quinto post urbem conditam habitum est L.; pri poznejših piscih (npr. pri Eutr.) tudi = petič (po času), petikrat. — Kot nom. propr. (rim. ime)

1. Quīntus -ī, m (nav. okrajšano Q.) Kvínt: Ci., L. idr.

2. Quīnta -ae, f Kvínta: Ci., L. idr.

Quirīnus -ī, m (po ljudski etim. adj. iz sab. besede curis, lat. quiris sulica: Quirinus bellorum potens, ab hastā, quam Sabini curim vocant Macr.; Quirinus torej = „sulico vihteči; metalec kopja; bojeviti“ ali pa iz sab, mestnega imena Curēs (prim. O., Fasti 2, 77 in nasl.); toda verjetneje je, da beseda izhaja iz *quirium (iz *co-u̯iriom) „skupnost meščanov“; prim. Quirītēs) Kvirín, vzdevek

1. pobožanstvenega Romula: Enn. ap. Non., Ci., L., O., V., Lact.; od tod populus Quirini H. = rimstvo, Rimljani, urbs Quirini O. = Rim, gemini Quirini Iuv. Kvirinova dvojčka = Romul in Rem.

2. Jana: Suet., Macr., Ianus Quirini H. Janov obok v Rimu.

3. Antonija: Pr.

4. Avgusta (kot drugega ustanovitelja rimskega mesta): V. — Od tod adj.

1. Quirīnus 3 Kvirínov, kvirínski, Rómulov, rómulski: hic spolia ex umeris ausus sperare Quirini Pr., collis O. Kvirinal, Kvirinski grič = Quirīnālis, Quirīna (tribus) Ci., P. F. kvirinalska (kvirinska) tribus (ena izmed rimskih tribus).

2. Quirīnālis -e Kvirínov (Rómulov), Kvirínu (Rómulu) posvečen, kvirínski (rómulski): flamen Varr., Aur. Kvirinov (Romulov) flamen (Romulov lastni svečenik), lituus, trabea V. kakršno je nosil Romul, collis Quirinalis Varr., Ci., O., Fest. = iugum Quirinale O. Kvirinski grič, Kvirinal (zdaj monte Cavallo), podolžno sleme, ki se od Kapitola razteza proti severovzhodu, porta Quirinalis P. F.; subst. Quirīnālia -ium, n kvirinálije, praznik na čast Romulu, ki so ga obhajali 17. februarja: Ci. ep., O.

Quirītēs -ium ali -um, redkeje sg. Quirīs -ītis, m (prim. Quirīnus) Kviríti (sg. Kvirít), prvotno preb. sabinskega mesta Kur(es) (Curēs): Amiterna cohors priscique Quirites V., veteres illi Sabini Quirites atavique Romani Col. Ko pa so se (pod Romulom) Sabinci z Rimljani združili v eno državo, se je združeni narod imenoval populus Romanus Quirites Formula vetus ap. Gell. ali populus Romanus Quiritesque L. ali populus Romanus Quiritium L.; tudi Quirites Romani L., in populi Romani Quirites Plin. državljani rimskega ljudstva; prim.: geminatā urbe Quirites a Curibus appellati L. Quirites so Rimljani v državljanskem, Romani pa v političnem in vojaškem pomenu: reddentem suo iam regia iura Quiriti O., heu steriles veri! quibus una Quiritem (svobodnega rimskega državljana) vertigo facit Pers., amici dona Quiritis H. od milostno razpoloženega „meščuha“ podeljene častne službe, imā plebe Quiritem facundum invenies Iuv., ignavi signa Quiritis Lucan. (naspr. vojaki), o saepe mecum tempus in ultimum deducte Bruto militiae duce, quis te redonavit Quiritem (nevojaka, civilista, mirnega državljana) dis patriis? H. Za vojake je nagovor Quirites sramotilen: divus Iulius seditionem exercitūs uno verbo compescuit Quirites („meščuhe“, „nevojake“, „civil(ist)e“) vocando T., decimanos … (sc. Caesar) unā voce, quā Quirites eos pro militibus appellarat, tam facile … flexit, ut ei milites esse confestim responderint et quamvis recusantem ultro in Africam sint secuti Suet.; ius Quiritium

1. v času republike državljanstvo navznoter, z vsemi pravicami, ki jih podeljuje posamezniku ius civile Romanum (ius civitatis pa je državljanstvo navzven = pravice, ki jih ima kdo kot državljan rimske, ne kake druge države): Ci.

2. v času cesarjev tisti del državljanstva (državljanskih pravic), ki je Latincu manjkal, da bi bil polnopraven državljan: Plin. iun., Suet. — Pesn. metaf.: Quirites sufficiunt V. = čebele delavke.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

quis-que, quid-que (subst.) in quisque, quae-que, quod-que (adj.), pron. indefinitum (pravzaprav „in kdo“) vsak zase, sleherni (zase), vsak(do) brez izjeme (razlike, razločka), vsakteri: Ci. idr., res ut quaeque est H.; kot naslonka stoji ta pron. nav. tik za poudarjeno besedo, poseb.

1. za vrstilnimi števniki: Pl., Col., Plin. idr., quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci. vsako peto leto, primo quoque tempore, die Ci. brž (prej) ko mogoče, čim hitreje, kar prvi dan, ko bo mogoče, tertio quoque verbo Ci. pri vsaki tretji besedi, prima quāque occasione Plin. iun. kar ob prvi priložnosti, čim prej, tem bolje, quotus quisque iuris peritus est? Ci. vsak kolikoteri … ? = kako malo jih je … !, primum quidque videamus Ci. eno za drugim.

2. za ūnus (in povezano z njim) unus-quisque, una-quaeque, unum-quidque (subst.) in unum-quodque (adj.) vsak posamezni(k), sleherni(k), slednji, vsak(do): unusquisque opiniones fingebat C., quaerit ex iis singillatim, respondit unusquisque Ci., leviter unumquidque tangam Ci., unumquodque malum Ci.; s partitivnim gen.: unumquemque nostrum norunt Ci.

3. za superl.: Pl., L., H., T., Iust., Plin. idr., doctissimus quisque Ci. vsak od najbolj učenih, prav najbolj učeni (možje), prav največji učenjaki, optimae quaeque (sc. leges) Ci. prav najboljši (zakoni), optimum quidque rarissimum est Ci. prav najboljše je … , čim bolje je kaj, tem redkejše je; pl.: difficillima quaeque Cu., recentissima quaeque Ci., optimi quique Ci. prav najboljši, vsi dobri.

4. za relat. in odvisno vprašalnimi besedami: H. idr., quorum quisque capi posset C., constituit, quantum quaeque civitas daret N., videndum est, quid quisque sentiat Ci., Messanam ut quisque venerat Ci. brž ko je kdo prišel, quem quisque norit autem, in hac se exercent Ci. vsak se vadi v umetnosti, ki se je je naučil, tantum, quantum quisque potest, nitatur Ci. vsakdo naj se trudi (naj si prizadeva), kolikor more; pron. podvojen: quod cuique optigit, id quisque teneat Ci.; redko za abl. mensurae: H., Cels. idr., quo quisque (kdo) est sollertior, hoc docet laboriosius Ci., quo (quanto) quisque est doctior Ci.

5. za refleksivom: Pl., Varr., O., Cu., Iust., T. idr., suo quique iudicio utendum Ci., suam quisque culpam auctores ad negotia transferunt S., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus N., aliae totidem suae cuiusque legionis subsequebantur C., pro se quisque ad populum loquebatur Ci. vsak je govoril zase, sibi quoque tendente L. Za subj. v pl. stoji predikat v sg.: multi … sibi quisque … ex victoriā talia sperabat S., poëtae suum quisque opus a vulgo considerari vult Ci. ali pl.: nostri sibi quisque consulunt S., equites peditesque in suis quisque centuriis adessent L., ultimi erant cum suis quisque ducibus Cu.; tako tudi: multis sibi quisque imperium petentibus S. in za kolektivnim subj.: hinc senatus, hinc plebs, suum quisque intuentes ducem, velut in acie constiterant L.; celo: ubi quisque vident Pl. (constructio ad sensum). Nenatančno se nanaša quisque (= uterque) na dve stranki: ut … ambo exercitus … suas quisque abirent domus L., duas civitates ex unā factas, suos cuique parti magistratūs … esse L. Sloneč na rabi tega pron. za refleksivom: laudati pro contione omnes (prav vsi, čisto vsi) donatique pro merito quisque L. po svoji zaslugi (vsak posameznik). Po ljudski govorici uporabljajo pisci komedij quisque v pomenu pron. quisquis in quicumque: quemque attigit, magno multat infortunio Pl.; tako tudi: quisque legem sanxerit Aus.; quisque o ženskah: omnes meretrices, ubi quisque habitant Pl., quo quisque pacto hic vitam vestrarum exigat Ter. — Od tod adv. abl. sg. n quōque na vsako stran, vsekam(or), (vse)povsod; poseb. v zvezi quōque-versus (quōque-versum) C.; gl. to besedo.

quis-quis, (quae-quae), quid-quid, priličeno quic-quid, pron. relativum (klas. skoraj vselej z glag. v ind.)

1. subst. kdor koli (kdorkoli), kar koli (karkoli), kdor si bodi (kdorsibodi), vsak(do), ki (v pl. vsi, ki), vse, kar: Pl., Ter., V., H. idr., quīsquis est … de liberis Ci., quicquid tu contra dixeris Ci., quidquid est Pl. naj bo iz tega, kar hoče; z glag. v pl.: quisquis ubique, viri, dociles advertite mentes O.; z gen.: deorum quisquis amicior Afris H.; poseb. neutr. z gen. = kolikor: L., Col., Q. idr., quidquid naviûm habebat C., quidquid caelati argenti fuit Ci., quidquid cibi sumpsi N., deorum quidquid regit terras H. vsi bogovi, ki … ; adv. acc. quidquid = (za) kolikor, čim dalj(e), čim več: quidquid ab urbe longius proferent arma L., quidquid progredior L., quidquid amare patrem videntur Gell. kolikor tudi, quidquid (= quantum) amas Cat., omnia venibunt, quiqui (za kolikor koli, po čemer koli) licebunt, praesenti pecuniā Pl.

2. adj.
a) kateri si bodi (katerisibodi), kateri koli (katerikoli), kar prvi, kakršen koli, klas. le abl. sg. v zvezah quoquo modo kakor koli (kakorkoli), na vsak način, po vsakem, vsekakor: quoquo animo, consilio, tempore: quoquo modo se res habeat Ci. ep. bodi temu kakor koli, quoquo animo fecit Ci., quoquo tempore fuerit Ci. ep.; neklas. (poseb. od L. naprej) tudi v drugih sklonih: Plin., quisquis homo huc venerit Pl., quemquem hominem attigerit Pl., quisquis erit vitae color H., quisquis honos tumuli est V., liberos suos quibusquibus Romanis mancipio dabant L.; celo: quāquā de re locuti T.; neklas. se uporablja tudi neutr. quidquid adj.: suum quidquid genus serito Ca., quidquid tibi nomen est Pl., quidquid solamen humandi est V.; klas. pa je gen. cuicui v zvezi cuicuimodi (gl. tudi to besedo).
b) = quisque: in suo quisquis gradu L., ubi quidquid obiectum est L., quocumque in loco quisquis est Ci., quisquis amores aut metuat aut experietur amaros V., si quid a quoquo eorum furtum factum esse dicetur Ulp. (Dig.). — Quisquis kot fem.: mulier quisquis es Pl., quisquis es, mea mulier Caecil. ap. Non. — Od tod adv. abl.
a) quāquā koder le, kjer le, kamor le: Ap., Suet., Amm. idr., quaqua tangit Pl., quaqua incedit Pl.; quaqua versus na vse strani, vsepovsod: convalles … quaqua versus repositae Ap.
b) quōquō kamor koli (kamorkoli), kamor le: quoquo venias Pl., quoquo se verterint Ci.; z gen.: quoquo gentium Pl. ali quoquo terrarum Ter. povsod po svetu.

Opomba: Poleg quisquis in quidquid je bolj ali manj v rabi le abl. quōquō (gl. zgoraj); obl. quīquī, quāquā, quibusquibus so redke in neklas.

quite [kwáit] prislov
popolnoma, čisto, docela; resnično, zares (quite a gentleman)
precej, ravno, prav, zelo

quite a precej, zares
quite a few veliko, mnogo
quite other čisto drugačen
quite the thing prava stvar, kot je treba, primeren
not quite proper ne ravno primeren
Oh quite!; ali quite so! res je, se strinjam
she (he) isn't quite ni prava dama (ni pravi gospod)

quitter [kite] verbe transitif o-, za-pustiti, ločiti se (od)

quitter ses fonctians opustiti svoje funkcije
quitter ses vêtements odložiti obleko
quitter ses gants sleči rokavice
quitter le deuil odložiti žalno obleko
quitter l'habit religieux odložiti redovniško obleko
ne pas quitter des yeux ne izpustiti iz oči
quitter la place à quelqu'un napraviti prostor komu
quitter sa peau preleviti se; spremeniti se
ne quittez pas l'écoute (l'appareil) ostanite pri oddajniku (pri telefonskem aparatu)
quitter le droit chemin zapustiti pravo pot, zaiti na stranska pota
la vie l'a quitté umrl je
le train a quitté les rails vlak se je iztiril
quitter le lit, la chambre vstati iz postelje, spet iti iz sobe (bolnik)
quitter la partie opustiti kaj, odnehati; (vieilli) spregledati, odpustiti
je vous quitte de me répondre ni vam treba odgovoriti mi
se quitter razstati se, raziti se, ločiti se
ils se sont quittés bons amis razšla sta se kot dobra prijatelja
quitter prise spustiti; odnehati

quod (acc. sg. relat. pron. quī, quae, quod = glede na kar, ki je postopoma postal veznik kakor gr. ὅτι, it. che, nem. daă)

I. adv.

1. zaradi česar: hoc est, quod ad vos venio Pl., nihil habeo, quod accusem senectutem Ci., hoc erat, quod me per tela eripis? V.; poseb. pogosto est quod s cj. biti (obstajati) vzrok za kaj, imeti vzrok, da: est magis, quod gratuler Ci., nihil est, quod te des in viam Ci.

2. kot relativna zveza in zato(rej): Ter. idr., quod vobis venire in mentem necesse est Ci., quod te per superos oro, miserere laborum V.; poseb. pogosto pred vezniki pri prehodu v govoru: quod si (quodsi) „in torej če“ = če torej, če tedaj: quod ni, ali nisi Ter., Ci., N. če torej (tedaj) ne, quod cum C. ali quod ubi Ci. ko torej (tedaj, pa), quod utinam C., S. da bi torej le. —

II. conj.

1. causalis (zato) ker; z ind., kadar navaja dejanske, z gledišča govoreče osebe povedane razloge: T. Manlius Torquatus … filium suum, quod is contra imperium in hostem pugnaverat, necari iussit S., quod liberius vivebat, minus erat probatus parentibus N.; s cj. češ da, češ ker, če pisec označuje razlog (vzrok) kot tuje mnenje: noctu ambulabat in foro Themistocles, quod somnum capere non posset Ci. (Temistoklova trditev, ne glede na njeno resničnost); zato vedno cj. za non quod ne zato ker bi, ne kakor da bi, ne da bi: haec non omitto, quo levia sint (trditev, ki jo je treba zavrniti), sed quia nunc sine teste dico (dejanski razlog) Ci.

2. za glagoli hvaljenja, grajanja, zahvaljevanja, čestitanja ali notranjega razpoloženja izraža quod = da, ker kot notranji obj. razlog, ACI pa kot zunanji obj. vsebino: quod spiratis, indignantur L., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H., tibi agam gratias quod me vivere coëgisti Ci.; prim.: nos dolent vivere Ci.; stavki, ki ne izražajo piščevega, ampak tuje mnenje, stojijo v cj.; quod takrat pomeni češ da, češ ker: laudat Africanum Panaetius, quod fuerit abstinens Ci., Romanis indignantibus, quod victoribus victi ultro inferrent arma L. Od tod uvaja kako dejansko okoliščino = (to,) da, (dejstvo,) da: magnum beneficium est naturae, quod necesse est mori Ci., magna fuit laus, quod supplices vetuit violari N.; z determinacijo: in hoc sumus sapientes, quod naturam sequimur Ci. Poseb. pogosto pri facere s kakim adv.: adde quod, (huc ali eo) accedit quod; nisi quod razen da, razen kar: bene facis, quod me adiuvas Ci. ep., adde, quod ingenuas didicisse artes emollit mores O., accedit enim, quod patrem … amo Ci. ep., accedit eo, quod mihi non perinde est, ut quisque in Epirum proficiscitur Ci. ep., nisi quod apud Thalam non longe a moenibus aliquot fontes erant S. Od tod tudi o okoliščini, ki je časovno določilo = kar, od kar (odkar): Ter., inde quod L., iam diu est, quod victum non datis Pl., tertius dies est, quod audivi Plin. iun.

3. kar se tega tiče, da, (na kratko tudi) če, ako, uvajajoč stavke, ki posegajo nazaj na kako prej omenjeno misel, da se odzovejo nanjo: quod patrias petiere Mycenas, arma parant V. kar se tega tiče, da so se vrnili … = če so se vrnili domov v Mikene, nabirajo le čete (so šli le po čete), quod me Agamemnonem aemulari putas, falleris N.

4. concessiva čeprav, četudi, dasi: illa quod est virgo … multa dedit populo vulnera O., quod sit roseo spectabilis ore … ego Procrin amabo O., quod dicas mihi Ter., quod non Taenariis domus est mihi fulta columnis Pr.

5. za glagoli sentiendi in declarandi nam. ACI: Ca. ap. Plin., Iust., Plin. iun., Suet., Ap., Cl., Cels., Fl., Dig. idr., scio iam, quod filius amet Pl., nemo refert, quod Italia externae opis indiget T.; poseb. za pron. illud: videndum illud, quod in illo uno manet gratia Ci.

quoi [kwa] pronom

1. kaj

quoi de neuf? kaj je novega?
en quoi puis je t'aider? v čem ti lahko pomagam?
il ne sait quoi faire ne ve, kaj naj naredi
je ne sais par quoi commencer ne vem, s čim naj začnem
à quoi bon? čemu?
quoi de plus beau que ... kaj lepšega kot ...
alors, tu réponds ou quoi (familier) torej, boš odgovoril ali ne?

2. kar

après quoi, sur quoi nakar
sans quoi sicer
il n'y a pas de quoi rire to ni prav nič smešno
il y a bien de quoi se fâcher človek se upravičeno jezi
de quoi (za voici, voilà, il y a) kar zadostuje, kar je potrebno za
avoir de quoi vivre imeti potrebna sredstva za življenje
voici de quoi payer le loyer tole bo (zadostovalo) za plačanje stanarine
«Merci.» - «Il n'y a pas de quoi.» »Hvala.« - »Prosim«
comme quoi (familier) kar dokazuje
il a trouvé un appartement, comme quoi en cherchant bien ... našel je stanovanje, kar pomeni, da z (vztrajnim) iskanjem ...

3.

quoi que karkoli
quoi que tu fasses karkoli napraviš
pour quoi que ce soit za karkoli

quon-iam, conj. causalis (iz *quom + iam) ker ti, ker že, ker (kakor znano, priznano, izpovedano), ker (ko) vendar, ker (ko) itak

1. navaja dejstva in se zato v neodvisnem govoru vedno veže z ind.
a) začenjajoč stavke: Pl., C., H., O., Iust. idr., quoniam quidem circumventus inimicis praeceps agor S., quoniam res in id discrimen adducta est Ci.
b) veznik zapostavljen: insanire libet quoniam tibi V.
c) kot prehodna, napredovanje v govoru utemeljujoča členica = ker torej, ko torej: quoniam de genere belli dixi, nunc de magnitudine pauca dicam Ci.

2. kadar se navaja razlog kot tuje (in ne piščevo) mnenje, takrat se veže quoniam vselej s cj.; npr.: quoniam tanto suo populique Romani beneficio affectus hanc sibi populoque Romano gratiam referret C., quoniam (sc. Miltiades) ipse pro se dicere non posset, verba fecit frater eius Stesagoras N. (bratovo, ne pisateljevo mnenje).

quŏ-que¹, adv. (pač iz quō-que) tudi, kot naslonka nikoli na začetku stavka, temveč vedno za poudarjeno besedo: Kom., L., V., H., Cu., Iust. idr., Helvetii quoque reliquos Gallos virtute praecedunt C., sed illum quoque fefellissem Ci., ipse quoque in summis habitus est ducibus N.; v zvezi z etiam: quoque etiam Pl., Ter. ali etiam quoque Lucr.; z et (etiam): et … quoque Plin.; po nepotrebnem tudi s quot: totidem lixas … quot milites quoque Q., non solum a facto, verum opprobrio quoque turpi (sc. servavit puerum) H. ne le … ampak tudi; tako tudi: non (nec) modo … sed … quoque Cu., quoque … non solum L., Iust., iam quoque … non modo Cu., quoque iam … non solum L.; poseb. ne … quoque (= ne … quidem) še … ne, niti: Col., Gell. idr., quando ne ea quoque temptata vis proficeret L.

quot-annīs, adv. (quot, annus; prim. quot 3; sprva quot [anni sunt] kolikor je let, potem postavljeno kot adv. v abl.) vsako leto, vsa leta, leto na leto, leto za letom: Ci., C., H. idr., quid istae quae vestei quotannis nomina inveniunt nova? Pl., haec omnia quotannis diligenter uti condita habeat Ca., ni vis humana quotannis maxima quaeque manu legeret V., Carthagine quotannis bini reges creabantur N.

r, R f, m (erre) (črka) r:
r minuscola, R maiuscolo mali r, veliki R
r come Roma ptt r kot Ravne (pri črkovanju)

rabbit¹ [rǽbit] samostalnik
zoologija kunec (domači ali divji); kunčje krzno
sleng, šport amaterski, začetniški, slab igralec (tenisa, kriketa, golfa)
figurativno začetnik, diletant, šušmar

rabbit's punch sleng hud udarec na tilnik
Welsh rabbit topljen sir na praženih rezinah kruha
to breed like rabbits ploditi se, kotiti se, množiti se kot kunci (zajci)

Rabe, der, (-n, -n) krokar, Tierkunde vran; schwarz wie ein Rabe vranje črn; ein weißer Rabe figurativ bela vrana; stehlen wie ein Rabe krasti kot sraka

rabi|ti² (-) (služiti) kakemu namenu: dienen (kot/za als/zu), (koristiti) nutzen, nützlich sein, (biti dober za) (gute) Dienste leisten