Franja

klor samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ klórNajbolj pogosto razkužilo za plavalne bazene je klor. ▸ Az úszómedencékben a leggyakoribb fertőtlenítőszer a klór.
Za začetek kemijske vojne velja napad Nemcev v aprilu 1915, ko so proti francoskim rovom izpustili klor. ▸ A világtörténelem első vegyi fegyveres támadása az 1915 áprilisában a németek által a francia lövészárkok felé kiengedett klór volt.
Sopomenke: Cl
Povezane iztočnice: plinasti klor

kmalu bald, (v kratkem) demnächst
kmalu nato nicht lange darauf
kmalu po/za kurz nach
kmalu za tem bald darauf
kmalu bo tri/pet …: es geht (stark) auf (drei/fünf) Uhr

kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

bom kmálu nazaj I'll be back soon
kmálu po moji vrnitvi soon after my return
knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
kmálu se vrni! come back soon!
kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience

kméčki pridevnik paysan, de(s) paysan(s), rustique, rural, campagnard

kmečka hiša maison ženski spol paysanne (ali rurale)
kmečki kruh pain moški spol de ménage (ali de cuisson)
kmečki ljudje paysans moški spol množine
kmečka noša costume moški spol paysan (ali villageois)
kmečko pohištvo meubies moški spol množine rustiques
kmečka poroka noce ženski spol de village (ali villageoise)
kmečki upor soulèvement moški spol (ali révolte ženski spol) de(s) paysans
kmečka zveza association ženski spol de paysans
po kmečko à la paysanne

kmét peasant; countryman, pl -men; farmer; rustic

mali kmét crofter
kmét svobodnik (z lastnim posestvom) freeholder
kmét pri šahu pawn
iti na kmete to travel to ali to visit the country
na -ih, po -ih in the country
dati otroke v rejo na kméte to farm out children

kmetijski pridevnik
(o kmetijstvu) ▸ mezőgazdasági, agrárLokalno pridelana hrana in kratke prehranske verige pa so po njegovem pravilna usmeritev evropske kmetijske politike. ▸ Véleménye szerint a helyben előállított élelmiszerek és a rövid élelmiszerláncok jelentik a helyes irányt az európai agrárpolitika számára.
Sopomenke: agraren
Povezane iztočnice: kmetijska zadruga, kmetijski svetovalec, kmetijsko zemljišče

knappen skopariti; Auerhahn: klepati; nach etwas knappen hlastniti po

kneževina samostalnik
(dežela) ▸ fejedelemség, hercegségKnežja družina ne živi več v dvorcu v tem delu kneževine. ▸ A fejedelmi család már nem a fejedelemség ebben a részében található kastélyban él.
Dirkališče poteka po luksuznih cestah in ulicah mondene kneževine. ▸ A pálya a mondén hercegség fényűző útjain és utcáin halad végig.
Daljna moskovska kneževina je bila za Evropo tuj in neznan svet. ▸ A távoli moszkvai fejedelemség idegen és ismeretlen világ volt Európa számára.

Knie, das, (-s, -) koleno; Technik zgib; Tierkunde kolence; auf den Knien na kolenih, po kolenih, kleče; auf den Knien liegen klečati; auf den Knien rutschen drsati po kolenih; auf die Knie fallen poklekniti; übers Knie legen dati čez kolena (natepsti); in die Knie zwingen spraviti na kolena; in die Knie brechen zgruditi se; in die Knie gehen počepniti ( tudi figurativ ); etwas übers Knie brechen pretirano hiteti z, prenagliti se; weiche Knie bekommen/haben ustrašiti se/bati se

knock² [nɔk]

1. prehodni glagol
udariti, suniti; tolči, trkati, potrkati (at, on na, po)
pogovorno osupniti, zaprepastiti, sapo vzeti
ameriško, sleng ostro kritizirati, zmesti

2. neprehodni glagol
tolči, razbijati, trkati; trčiti, udariti (against, into ob, v)
ropotati (motor)
ameriško, pogovorno godrnjati

to knock the bottom out of dokazati neresničnost, izpodbiti kaj
to knock cold udariti do nezavesti
to knock at an open door po nepotrebnem se truditi
to knock on the head ubiti, udariti do nezavesti; figurativno zadati udarec, onemogočiti kaj
to knock one's head against (a brick wall) udariti z glavo ob zid; figurativno riniti z glavo skozi zid
to knock s.th. into s.o.; ali to knock s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to knock all of a heap presenetiti, osupniti
to knock into a cocked hat uničiti, izmaličiti; zaprepastiti, potolči (nasprotnika)
to knock home dobro zabiti; figurativno vtepsti komu kaj v glavo
to knock to pieces razbiti na koščke
to knock into shape navaditi na red
to knock s.o. into the middle of next week udariti koga, da odleti; ven vreči, nagnati
to knock sideways vreči iz tira
sleng what knocks me kar mi ne gre v glavo

know^*2 [nóu]

1. prehodni glagol
vedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti (from)

2. neprehodni glagol
vedeti (of za, o)
spoznati se (about na)

to know one's bussiness; ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čem
to be known to biti komu znan
to be known as biti znan po čem
I know better than to nisem tako neumen, da bi
to know by heart znati na pamet
to know by sight poznati na videz
to know one from the other razločiti med dvema, razpoznati
to know a hawk from a handsaw biti dovolj bister
don't know him from Adam nimam pojma, kdo je
to get (ali come) to know spoznati, zvedeti
to let s.o. know sporočiti komu
to make known razglasiti, oznaniti
to make o.s. known to predstaviti se komu, seznaniti se s kom
to know one's own mind vedeti, kaj hočeš, ne omahovati
not to know what to make of a thing ne razumeti česa, ne znati si česa razložiti
not that I know ne da bi vedel, kolikor je meni znano ne
to know one's place vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprej
to know one's way around znajti se, spoznati se
to know which side one's bread is buttered vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristi
to know from a bull's foot znati razlikovati, znati ločiti
before you know where you are hipoma, preden se zaveš
don't I know it! pa še kako to vem!
he wouldn't know (that) težko, da bi vedel, ne more vedeti
I would have you know that rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnil
I have never known him to lie kolikor jaz vem, ni nikoli lagal
after I first knew him potem ko sem ga spoznal
he has known better days doživel je že boljše čase
I know of s.o. who vem za nekoga, ki
pogovorno not that I know of ne da bi vedel
pogovorno do (ali don't) you know? ali ni res?

knowledge [nɔ́lidž] samostalnik
znanje, poznavanje, vednost, spoznanje; izkustvo, veščina; poznanstvo; obvestilo, vest

carnal knowledge of s.o. spolno občevanje s kom
general knowledge splošna izobrazba
it is common knowledge splošno je znano, vsi vedo
to the best of my knowledge and belief po moji najboljši vednosti in vesti
not to my knowledge ne da bi vedel
to my certain knowledge za gotovo vem
to come to one's knowledge zvedeti, priti na ušesa
without my knowledge brez moje vednosti
it has grown out of all knowledge ne da se več prepoznati

knurren renčati; Magen: kruliti (mir knurrt der Magen kruli mi po želodcu); figurativ godrnjati

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kocine se naježijo komu frazem
(o telesni reakciji) ▸ libabőrös lesz
Ko je več kot 30.000 Škotov v en glas ob podpori orkestra na dude zapelo njihovo himno, so se tudi vsega najhujšega vajenim ljubiteljem nogometa naježile kocine po telesih. ▸ Amikor több mint 30 000 skót egy emberként énekelte a nemzeti himnuszt dudazenekar kíséretében, még a legrosszabbhoz szokott futballszurkolók is libabőrösek lettek.
Sopomenke: kocine gredo pokonci komu, kocine se postavijo pokonci komu, kocine stojijo pokonci komu

kočija samostalnik
1. (prevozno sredstvo) ▸ kocsi, hintó, lovaskocsiPred hišo se je ustavila majhna kočija, ki sta jo vlekla dva konja. ▸ A ház előtt egy apró kocsi állt meg, amelyet két ló húzott.
Obiskovalci se po mestu lahko zapeljejo tudi s kočijo. ▸ A látogatók kocsikázhatnak is a városban.
Povezane iztočnice: poštna kočija

2. (veliko vozilo) ▸ kocsi, szekér
Nadpovprečno udobna in pregrešno draga limuzina, ki seveda, tako kot se za takšne 'kočije' spodobi, zahteva tudi svojega šoferja. ▸ Egy átlagon felüli kényelmet nyújtó és megfizethetetlenül drága limuzin, ahogy az ilyen „szekerekhez” illik, természetesen saját sofőrt is igényel.

koder samostalnik
1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör] ▸ hajfürt [göndör]Z resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.

2. (pes) ▸ uszkárPoleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
Povezane iztočnice: pritlikavi koder

kol [ou̯] moški spol (kôla …) der Pfahl (drevesni Baumpfahl, trsni Rebpfahl); s prečko: die Krücke
mučilni kol Marterpfahl
nasaditev na kol zgodovina die Pfählung
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
natakniti na kol zgodovina aufpfählen, pfählen
hiša na koleh das Pfahlhaus, der Pfahlbau
figurativno rahel namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl

kòl (-a) m

1. palo; (za vinograd) broncone:
hrastov kol palo di quercia
mučilni kol palo della tortura
hist. natikati (ljudi) na kole impalare
hoditi kot bi imel kol v hrbtu camminare impalato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti študij na kol gettare lo studio alle ortiche
pren. dobiti jih s kolom po glavi ricevere una stangata, prendersi una doccia fredda
arheol. stavbe na koleh palafitte

2. žarg. šol. insufficiente

kólcati (se) (-am (se)) | kólcniti (se) (-em (se)) imperf., perf. (impers.)

1. singhiozzare, avere il singhiozzo;
kolcati se avere il singhiozzo

2. pog. pren.
kolcati se po čem provare, sentire nostalgia di qcs.

3. pog. (pripomniti) dire la sua, fare un'osservazione