Franja

odkríti (-kríjem) | odkrívati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoprire; scoperchiare:
odkriti lonec scoprire una pentola
odkriti streho scoperchiare il tetto
Krištof Kolumb je odkril Ameriko Cristoforo Colombo scoprí l'America

2. scoprire, svelare, rivelare; confessare; dichiarare; denunciare; individuare:
odkriti skrivnost confessare un segreto; svelare un segreto
odkriti komu ljubezen fare dichiarazione d'amore a qcn.
misli, da je odkril Ameriko crede, presume di aver scoperto l'America, di aver fatto scoperta
odkriti spomenik inaugurare un monumento
pren. odkriti karte mettere le carte in tavola

B) odkríti se (-kríjem se) | odkrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. scoprirsi, togliersi il cappello

2. mostrarsi, manifestarsi

3. šport. smarcarsi

odlágati (-am) | odložíti (-ím) imperf., perf.

1. depositare, scaricare:
odložiti blago scaricare la merce
odložiti plašč togliersi il cappotto
voda odlaga na breg pesek in prod l'acqua deposita sulla riva rena e ghiaia

2. zool.
odlagati jajca deporre le uova; ovideporre

3.
odložiti funkcijo abbandonare l'incarico, dimettersi, ritirarsi

4. rinviare, rimandare; aggiornare (seduta); procrastinare:
sestanek odložiti do nadaljnjega rimandare la riunione a data da destinarsi

odlágati descargar; depositar; deponer ; (odgoditi) aplazar; dejar para; demorar, diferir ; (rok) prorrogar; retardar

odlagati plačilo retardar el pago
ne da se odlagati no admite demora

odlášati diferir, demorar, retardar, dar largas a; postergar ; (rok) prorrogar, aplazar

ne da se več odlašati no admite demora

odlóčati (-am) | odločíti (-im)

A) imperf., perf.

1. decidere, decretare, deliberare, determinare; disporre; stabilire; pren. giocare:
v takšnih okoliščinah odloča sreča in situazioni del genere gioca la fortuna

2. separare

B) odlóčati se (-am se) | odločíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. decidersi, decidere, stabilire:
odločiti se, kaj storiti stabilire il da farsi

2. scegliere, optare:
odločati se med možnostmi optare

odloč|en¹ [ó] (-na, -no) entschlossen; willensstark; ravnanje: [zielbewußt] zielbewusst; izjava, ravnanje: resolut, dezidiert; ukrep: durchgreifend
trdno odločen fest entschlossen
biti dovolj odločen, da … Manns genug sein (um zu …)

odlóčen résolu, ferme, énergique, déterminé à, décidé

odločen človek homme moški spol décidé
odločen nasprotnik adversaire moški spol résolu
biti odločen être déterminé (ali décidé, résolu à faire quelque chose), persévérer dans ses résolutions, être énergique
lotiti se odločnih ukrepov proti draginji prendre des mesures énergiques contre la vie chére
pokazati se odločnega montrer de la fermeté
trdno sem odločen, da ne popustim je suis bien résolu à ne pas céder
odločno de pied ferme
odločno govoriti parler ferme (ali avec détermination, résolution)
odločno se upirati résister énergiquement
to je odločeno c'est (une) chose décidée, c'est décidé (ali entendu), le parti en est pris

odločíti decidir (o sobre) ; resolver; determinar

odločiti se decidirse, resolver
odločiti se za (proti) decidirse por ali a favor de (contra)
odločil sem se, da ne pojdem he resuelto no ir
moram se odločiti tengo que decidirme
končno se je odločil za dražji avto se decidió finalmente por el coche más caro

odložíti deponer, depositar ; (preložiti na pozneje) diferir, demorar, retardar , (rok) prorrogar; postergar

odložiti masko quitarse la careta
odložiti obleko quitarse los vestidos
odložiti svoje funkcije resignar sus funciones, dimitir el cargo, presentar la dimisión (del cargo)
odložiti na sv. Nikoli, na nedogleden čas aplazar para las calendas griegas (ali ad Calendas Graecas)
to se ne da odložiti no admite demora

odložljív (-a -o) adj.

1. rinviabile, rimandabile, differibile, dilazionabile, procrastinabile, prorogabile:
odložljiv termin scadenza prorogabile

2. lov.
odložljivi pes cane da punta

odmákniti (-em) | odmíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. scostare, spostare, deviare, scansare

2. ritirare, allontanare, staccare:
odmakniti kaj za nekaj časa rinviare per un po'
pren. odmakniti pete battere i tacchi, tagliare la corda
pren. odmakniti roke od kake zadeve non voler più impicciarsi in una faccenda
ne odmakniti pogleda z non distogliere lo sguardo da, non staccare gli occhi da

B) odmákniti se (-em se) | odmíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. allontanarsi (da); scostarsi (da)

2. pren.
odmakniti se komu estraniarsi da

3. ekst. essere lontano (nel tempo)

òdmet m
1. odmeček, odvržek
2. odpad: odmet od vjere
3. to nije na odmet to ni brezpomembno, to ni da bi zavrgel
4. biti na odmet biti odveč

odor (stlat. odōs) -ōris, m (prim. gr. ὀσ-μή duh, ὄζω [iz *ὄδi̯ω, pf. ὄδ-ωδα] dišim, lat. ol-eō, ol-faciō (s sab. l = d nam. *od-eō, *od-faciō)

1. duh: Pl., V., H., Col., Plin., Cat. idr., odorem trahere naribus Ph., noto nares contingit odore V., omnis odor ad supera fertur Ci.; occ. vonj, smrad, hlap, para: Cat., Sen. tr., Col., Mart., Petr., Suet. idr., violaria spargunt odorem H., odore foeda camera S., o. oris C., intolerabili odoris foeditate Ci., volvitur ater odor tectis V., insolitus o. L., o. culinarum fumantium Sen. ph.

2. metaf. voh(anje) = vnaprejšnje čutenje, slutnja, domneva: Suet., Lact. idr., odore (nadih) aliquo legum recreatus Ci., furta odore aut aliquo vestigio persequi Ci., o. urbanitatis Ci., est non nullus odor dictaturae Ci. ep. nekako po diktaturi diši, šušlja se o diktaturi, qui quodam odore suspicionis Stalenum corruptum esse sensisset Ci. ki je bil to že nekoliko zavohal (zasledil) in sumil, da ..., lucri bonus est odor Iuv.

3. meton.
a) dišava = kadilo, kadivo, dišava, začimba, dišeča voda, mazilo, balzam; nav. pl.: Cat., Sen. ph., Arn. idr., vetus ara multo fumat odore (kolekt.) H., tus et odores H., ture, odoribus incensis Ci., unguenta atque odores Pl., Popaeae corpus differtum odoribus conditur T., liquidi odores H. mazila; atrib.: unguen odor Ap.
b) voh: Corn., Ambr.

odōror -ārī -ātus sum

1. (po)duhati, (po)vohati, (po)vonjati: Plin., odorem suavitatis Vulg., sacrificium Vulg.; abs.: nec comedunt nec odorantur Vulg.; proiectum cibum H., hominem Col., pallam Pl.

2. metaf.
a) izvohati, zavohati, vohaje izslediti, zaslediti (zasledovati), (za)čutiti, zazna(va)ti: Amm. idr., pecuniam Ci., quid futurum sit Ci. ep., odorabantur omnia et pervestigabant (podoba, posneta po psu, ki voha) Ci., tu velim ex Fabio odorēre Ci. ep. da izprašaš Fabija, o. procul bellum Vulg.; zaničlj. = stremeti za čim, po čem: quos odorari hunc decemviratum suspicamini Ci. da se jim cedijo sline po tem decemviratu.
b) le malo o(b)voha(va)ti, (po)vohati kaj = le površno se seznaniti s čim: odoratus philosophiam T. (Dial.), o. veritatem leniter Lact.

odpírati (-am) | odpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. aprire; spalancare; schiudere; sturare:
odpreti vrata, oči, knjigo aprire la porta, gli occhi, il libro

2. aprire; accendere:
odpreti pipo aprire il rubinetto
pog. odpreti televizor accendere il televisore

3. (začenjati poslovanje) aprire:
trgovine odpirajo ob devetih i negozi aprono alle nove

4. (začeti slovesno) aprire, inaugurare:
odpreti sejo, razstavo aprire la seduta, inaugurare la mostra
odpirati problem affrontare un problema

5. pren. odpirati pot aprire la strada;
strog izbor odpira pot najsposobnejšim una selezione rigorosa apre il cammino ai più capaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voj. odpreti ogenj aprire il fuoco
pren. odpreti denarnico slacciare i cordoni della borsa
pren. odpirati srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
pren. odpreti oči aprire gli occhi
pren. odpirati stare rane aprire vecchie ferite
pren. odpirati pogled v mostrare, documentare
pren. odpirati usta meravigliarsi
odpirati vrata šole komu accogliere qcn. nella scuola
pren. ob njej se nam je odprlo nebo lei ci ha reso felici
ekon. odpreti račun aprire un conto corrente
grad. odpreti gradbišče aprire un cantiere, iniziare i lavori
PREGOVORI:
zlat ključ vsaka vrata odpre con la chiave d'oro si apre ogni porta

B) odpírati se (-am se) | odpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. aprirsi (tudi ekst.), dare:
vrata se odpirajo na hodnik la porta dà sul corridoio
z vrha se odpira krasen razgled dalla cima si apre una magnifica veduta

2. aprirsi, manifestarsi; insorgere:
na nogah se odpirajo nove rane si aprono nuove ferite ai piedi

3. pren. (postati, postajati zaupljiv) aprirsi:
odpirati se novim idejam aprirsi a nuove idee

4. impers. pog. capire:
končno se mu je odprlo finalmente ha cominciato a capire

odpomóči to help; to remedy; to redress; to mend

temu je treba odpomóči this must be remedied
temu je lahkó odpomóči that is easily mended
temu se ne da odpomóči it cannot be helped
kako odpomóči takim zlom? how can we remedy such evils?

odpomôči remédier, porter reméde à

odpomoči komu secourir quelqu'un, venir en aide à quelqu'un
odpomoči težavam remédier au mal, vaincre (ali éliminer) le mal
temu se ne da odpomoči on ne peut y remédier, il n'y a pas de reméde à cela; (o zdravilu) faire du bien (à quelqu'un), avoir un effet, faire de l'effet, soulager

odpomôči (-mórem) perf. rimediare, riparare (a qcs.):
temu se ne da odpomoči qui non c'è più rimedio

odpomôči ayudar, auxiliar ; (zlu) remediar ; (pomanjkljivosti) suplir, satisfacer, subvenir ; (težavi) vencer, allanar, eliminar

temu se ne da odpomoči no tiene arreglo; es incorregible

odpóved (-i) f dimissioni, disdetta; jur. denuncia, recesso; licenziamento; trg. storno:
dati odpoved (v službi) licenziarsi, presentare le dimissioni, rescindere il rapporto di lavoro
dobiti odpoved essere licenziato, congedato
odpoved stanovanja sfratto
odpoved dediščini rinuncia all'eredità
odpoved pogodbe denuncia di un trattato, recesso da un trattato
jur. odpoved spolovinarju escomio