Franja

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

obsípan (-a -o) adj. cosparso; coperto; colmato; circondato:
knjiž. od ljubezni obsipan otrok un bambino circondato da affetto

obsōnō¹ (opsōnō) -āre -āvī -ātum (izpos. gr. ὀψωνέω)

1. nakupiti (nakupovati) hrano (za kuhinjo), nakup jedil: obsonare obsonium Pl., obsonare prandium Pl., obsonatum ire, pergere, mittere Pl., vix drachumis est obsonatum decem Ter., iube de foro obsonarier (= obsonari) Pl.; pren.: Socrates ait se obsonare ambulando famem Ci. da si kupi pošteno lakoto.

2. meton. gostiti, pripraviti (pripravljati) gostijo: Ter. (Adelph. 117 in 964).

Opomba: Dep. soobl. obsōnor -ārī -ātus sum: Pl.

obstájati (-am) | obstáti (-stojím) imperf., perf.

1. essere, esistere; sussistere (tudi filoz. ):
tako je, odkar obstaja svet è così da che mondo è mondo

2. obsta(ja)ti iz consistere, constare di

ob-stinō -āre -āvī -ātum (prim. de-stinō) na trdno postaviti (postavljati), vztrajno v roke jemati kaj, trdno zavze(ma)ti se za kaj, trdno skleniti (sklepati), odločiti (odločati) se za kaj, siliti na kaj, k čemu, osta(ja)ti pri čem: obstinari exorsus Pac. ap. Fest., rem, affinitatem Pl., obstinaverant animis aut vincere aut mori L., Vespasiano ad obstinendas iniquitates haud perinde obstinante T. ni silil k temu, da … — Od tod adj. pt. pf. obstinātus 3, adv. -ē stanoviten, trden, trdno odločen, neomajen, neupogljiv, trdovraten, trmast, trmoglav, svojeglav: Pl., Sen. ph., Suet., Aug. idr., animus L., pudicitia L., fides Iudaeorum T., obstinatior voluntas Ci., modos, quibus Lyde obstinatas adplicet aures H. trda ušesa, id obstinate negatur Ci., obstinate credere L.; z inf.: obstinati portas claudere L., obstinati mori L., obstinatum est tibi non suscipere imperium Plin. iun. trdno si sklenil, id certum et obstinatum est L. je sklenjeno; s praep.: o. ad silendum, moriendum Cu., obstinato ad mortem animo L., adeo contra veritatem obstinatus, ut … Q., o. propositum erga haec Amm., multo obstinatior adversus lacrimas mulierum erat L., obstinatae in perniciem Romae duae urbes Amm.

obstopíti (-im) perf. circondare; attorniare:
obstopili so ga, da bi ga pozdravili lo attorniarono per festeggiarlo

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

obstrūdulentus 3 (obstrūdere) ki ga je mogoče pogoltniti (požreti): obstrudulenti da aliquid, quo pectam sedens Tit. fr.

obstupendus 3 (ob in stupēre) „vreden, da človek ostrmi“ = občudovanja vreden: Cass.

obtentus -ūs, m (obtendere)

1. potezanje, potegovanje, zatikanje česa pred kaj, delanje (izdelovanje) česa pred čim, zastiranje s čim: toros obtentu frondis inumbrant V. z listjem zastirajoč mrtvaški oder, o. vestis Sen. tr., nubium Plin., pallae Cl., togae Gell.

2. metaf.
a) pretveza, izgovor, slepilo, krinka, olepšava, olepševanje: Val. Max., Gell., Lact., sub eius obtentu cognominis L., sub obtentu liberationis Iust., tempora rei publicae obtentui sumpta T., cupido auri obtentum habebat, quasi subsidium pararetur T.
b) zagrinjalo, zastiralo, zastor, skrivanje, zakrivanje: obscurum noctis obtentui fugientibus T. v zastiralo bežečim = ki so v njej bežeč izginili, secundae res mire sunt vitiis obtentui S. fr. sreča čudovito zakriva napake, obtentui flagitiis Capreas insulam quasierat Aur. da bi skrival svoja sramotna dejanja; occ. zagrinjajoča alegorična (pre)obleka: obtentu pio Arn., sub obtentu quodam specieque velata Lact.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

obtožiti glagol
1. (o pravnem postopku) ▸ megvádol, vádat emel, feljelentést teszOdstavljenega predsednika so aretirali in obtožili različnih kaznivih dejanj. ▸ A leváltott elnököt letartóztatták és különböző bűncselekményekkel vádolták meg.
Policija ga lahko pridrži za 24 ur, nato pa ga mora izpustiti, obtožiti ali pa zaprositi sodišče za več časa za zaslišanje. ▸ A rendőrség 24 órán át őrizetben tarthatja a személyt, majd ezt követően vagy szabadon kell engednie, vagy feljelentést kell tennie ellene, vagy további időt kell kérelmeznie a bíróságtól a kihallgatására.

2. (o očitku) ▸ vádol, elítélAmerika je javno obtožila iraški režim, da ne upošteva žalostnega položaja svojega ljudstva. ▸ Amerika nyilvánosan elítélte az iraki rezsimet, hogy figyelmen kívül hagyja népe sanyarú helyzetét.
Obtožili so jo, da se ji ne ljubi več trenirati. ▸ Azzal vádolták, hogy nincs kedve már edzeni.

ob-tundō (op-tundō) -ere -tudī -tūnsum in -tūsum (ob in tundere)

1. ob ali na kaj, po čem udariti (udarjati), biti, tolči, razbi(ja)ti: mihi os Pl., obtuso ore Pl., sum obtusus pugnis pessime Pl.

2. (o)topiti, narediti (delati) kaj topo: Don., telum Lucr., gladios Cl.

3. metaf.
a) (o)topiti = (o)slabiti: Eccl., multa e corpore exsistunt, quae acuant mentem, multa, quae obtundant Ci., o. ingenia Ci., obtusis ceciderunt viribus artūs Lucr., obtusus illis stomachus Plin. iun., o. vocem L., Lucr., Plin. narediti hripav glas, (u)dušiti, (za)temniti; od tod o govorniku, igralcu: o. vocem (in dicendo) Ci., L. posta(ja)ti hripav, (o)hripeti, razkriča(va)ti si grlo; o. aciem oculorum Plin., auditum Plin. ali aures vocis inauditos sonitūs obtundere frustra Lucr. (u)dušiti, (o)glušiti; od tod occ. o. aures alicuius (z ACI ali z ne) glušiti koga = trobiti komu vedno na ušesa, nadlegovati koga s prošnjami, moledovati koga: obtuderunt eius aures te socium praetoris fuisse Timarchides ap. Ci., istoc ergo aures graviter obtundo tuus, ne quem ames Pl., nihil est, quod tam obtundat (ublaži) elevetque aegritudinem, quam … Ci.
b) nadlegovati, lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) koga, nadlego delati komu, glušiti koga: aliquem cogitando Ter. ali longis epistulis Ci.; abs.: Ter., Corn., Macr. idr., non obtundam diutius Ci., verba obtundentia Gell. nadležne; z zahtevnim stavkom: ita plorando, orando … me optudit, eam uti venderem Caecil.; s samim cj.: non cessat obtundere, totam prorsus a principio fabulam promeret Ap. — Od tod adj. pt. pf. obtū(n)sus 3, adv. -ē

1. otopljèn, tòp: Col., Plin., Vitr. idr., telum O., vomer V., pugionem vetustate obtusum saxo asperari iussit T.

2. metaf. tòp, oslabel, slab: animi acies obtusior Ci., acumen obtusius Arn., sensus Amm., sensus oculorum et aurium hebetes, vigor animi obtu(n)sus L., obtusi sunt sensūs eorum Vulg., o. vires Lucr., stomachus Plin. iun., o. vox huius Q. otopljen, zamolkel, hripav, zatemnjen (naspr. clarus), o. fauces Q., Sil. hripavo, o. aures Corn., Sil., Stat., Cels. oglušena, (zaradi veliko govorjenja, močnih zvokov) utrujena, stellis acies obtunsa lunae cornua V. motno bleščeča krajca, ne obtunsior usus sit arvi V. da ne oslabi rodovitnost njive, cum hoc alii faciunt obtuse, alii acute Aug., iurisdictio obtusior T. ne tako ostro, bolj površno; occ.
a) topoglav, slaboumen, neumen, maloumen, nespameten: quid dici potuit obtusius? Ci., obtusi cordis Val. Max., Lact.
b) tòp = neobčutljiv, brezčuten: non obtusa adeo gestumus pectora V.

obúp (-a) m disperazione; desolazione:
lotil, polastil se ga je obup fu preso dalla disperazione
pren. biti, stati na robu obupa essere sull'orlo della disperazione
pren. do obupa pust, dolgočasen noioso, insipido da morire

obupa|ti (-m) obupavati verzweifeln; mutlos werden, allen Mut verlieren, (dvigniti roke) aufgeben, verzagen
da obupaš! es ist zum Verzweifeln!

òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja

obútev (-tve) f calzatura, calzature, scarpe:
gumijasta, usnjena obutev calzature di gomma, di cuoio
moška, otroška, ženska obutev calzature da uomo, per bambini, da donna

obvestíti (-ím) | obvéščati (-am) perf., imperf. informare, avvertire, avvisare, dare notizia (di qcs. a); notificare; segnalare; ragguagliare:
starše obveščamo, da bo vpis v prvi razred prihodnji torek si informano i genitori che l'iscrizione alla I classe avrà luogo martedì prossimo
obvestiti policijo avvertire la polizia
knjiž. koga o kom, o čem obvestiti rendere edotto qcn. su qcs.

obvéti (-véjem) | obvévati (-am) perf., imperf.

1. soffiare contro, investire (con una folata):
ko sta stopila na ulico, ju je obvel oster veter usciti sulla strada furono investiti da un vento violento

2. pren. (prevzeti, prevzemati) sentire, provare:
srce mu je obvevalo veselje, obvevala žalost nel cuore sentiva una gran gioia, un grande dolore

obvézan² (obligiran) obliged; engaged; bound; beholden

obvézan k molčečnosti bound to secrecy
obvézan sem to storiti I am under an obligation to do it
niste obvézani, da mi odgovorite you are under no obligation to answer me