vzvihráti (-ám) | vzvihrávati (-am) perf., imperf.
1. sventolare, ondeggiare
2. agitare:
burja je vzvihrala morsko gladino la bora agitò la superficie del mare
3. precipitarsi (da qcn.); slanciarsi
4. pren. turbare
5. pren. sommuovere, conturbare
6. pren. (zelo se razburiti, razburjati) esplodere, sbottare
Zadetki iskanja
- vzvíšenost (-i) f
1. elevatezza, superiorità, altezza, eminenza:
vzvišenost duha altezza d'animo
vzvišenost njegovega uma l'eminenza del suo ingegno
2. alterezza, sussiego:
njegova vzvišenost (vzvišeno obnašanje) il suo atteggiamento di superiorità, la sua aria di sussiego - vzvòd (vzvóda) m
1. leva:
pritisniti na vzvod premere sulla leva
krmilni, sprožilni vzvod leva di comando, di scatto
vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
črkovni vzvod tasto (della macchina da scrivere)
avt. vzvod za plin leva del gas, manetta
fiz. ročica vzvoda braccio della leva
2. pren. leva, stimolo:
vzvodi napredka le leve del progresso
3. šport. leva, presa di braccia, di gamba - vžíg (-a) m
1. accensione:
vžig motorja accensione del motore
spontan vžig autoaccensione, combustione spontanea
nastaviti vžig regolare l'accensione
vžig z vžigalno vrvico brillamento a miccia
vžig (svetlobnega signala pri flipperju) tilt
2. kem. ignizione - vžigalna kapica stalna zveza
(del naboja) ▸ gyutacs - Wamba zahodnogotski kralj v Španiji (7. stol.)
en tiempo(s) del rey Wamba (fig) v davnih časih - way1 [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz
way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči - work1 [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela
in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo - Xerxēs (ali Xersēs) -is (Xerxī: N.), acc. -ēn, m (perz. Xšayārša) Ksérks (Ksérz), Darejev sin, perzijski kralj od l. 486 do l. 465; l. 480 so Grki pri Salamini popolnoma porazili njegovo ladjevje: Varr., Ci., N., Iust.
Opomba: Zapis Xerses najdemo v najboljših rokopisih Ciceronovih del, pa tudi v rokopisih del drugih piscev. - ye = de él, del
- yema ženski spol popek, brst, oko (na trti); jedro, sredina, najboljše; rumenjak
yema de coco kokosovo meso
yema doble slaščica iz rumenjaka in sladkorja
yema de huevo rumenjak
yema mejida sladkorjem in toplo vodo (ali mlekom) umešan rumenjak
yema del ojo mesnati del očesa (nad gornjo veko)
vino de yema vino v sredini soda
en yema v brsti, v popkih
en la yema del invierno sredi zime
dar en la yema (fig) zadeti žebico na glavico
yemas de pino smrekove iglice - yermo pust, puščoben, samoten
terreno yermo pustinja, pustota; ledina, praha
yermo m puščava, pustinja; ledina
padre del yermo puščavnik, samotar - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à
za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table - za2 prep.
I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno
II. (s tožilnikom)
1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello
2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor
3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio
4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone
5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce
6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico
7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza
8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.
9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare
10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto
11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie
12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni
13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo
14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo
15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori
16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo
III. (z orodnikom)
1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola
2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità
3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato
4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio
5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore
6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza
7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno
8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - za para; por; a
za danes para hoy
dan za dnem día por día
korak za korakom paso a paso
beseda za besedo palabra por palabra
(v zameno) za a cambio de
knjiga za tebe un libro para ti
sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
jaz za svoj del ... por mi parte
jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
to je stvar zase esto es cosa aparte
za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
glasovati za koga votar por alg
vse govori za nas todo habla en nuestro favor
sesti za mizo sentarse a la mesa
prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
smatram za nespametno lo considero desarcetado
zanimam se za ... tengo interés por...
zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
za in proti el pro y el contra
za domovino por la patria - zabít (-a -o) adj.
1. battuto, ficcato;
nebo zabito z oblaki cielo coperto di nubi
2. pren. (odročen) lontano, fuori mano:
živeti v zabitem kraju abitare a casa del diavolo
3. pejor. (omejen, neumen) tonto, deficiente, corto di mente - zabòj (-ôja) m cassa:
zaboj za drva, premog la cassa della legna, del carbone
zaboj s strelivom cassa delle munizioni
zaboj piva una cassa di birra - zabójnik (-a) m contenitore, cassonetto:
zabojnik za smeti, steklo cassonetto dei rifiuti, del vetro - zabrénkati (-am) perf. muz. suonare (uno strumento a corda):
pren. zabrenkati na čustveno struno toccare la corda del sentimento
pren. zabrenkati na druge strune cambiar musica, passare a vie di fatto
pren. zabrenkati na pravo struno toccare la corda giusta; usare le maniere giuste, dolci