Franja

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

āmandō, redkeje (a tudi v dobrih rokopisih) āmendō, -āre -āvī -ātum odkazati komu kam, bodisi zaradi svoje varnosti, bodisi ker se je komu s čim zameril, koga napotiti, odpraviti (odpravljati), odposlati (odpošiljati), izgnati, pregnati (preganjati): me expulso, Catone amandato Ci., amandarat hunc sic, ut esset in agro ac tantummodo aleretur ad villam Ci., amandat hominem quo? Lilybaeum fortasse Ci., am. aliquem extra Italiam aliquo L., Claudius Labeo, quem... amandatum in Frisios diximus T.; pren. oddaljiti: Ambr., natura res similes procul amandavit a sensibus Ci.

amatêr amateur

s slikarstvom se ukvarja kot amatêr he paints as a hobby
amatêrstvo amateurism

amatêrski amateur(-); nonprofessional; slabšalno amateurish

amatêrski fotograf amateur photographer
amatêrsko (površno) se ukvarjam s slikarstvom I dabble a bit in painting
amatêrsko gledališče amateur theatre

Amāzōn -onis, acc. -onem in -ona, f (Ἀμαζών) Amazonka, nav. pl. Amāzonēs (pesn. -ĕs) -um, acc. -onas, f (Ἀμαζόνες) Amazonke, po mitu bojevit ženski rod, ki med seboj ni trpel moških in se je preselil s Kavkaza ter nastanil ob Termodontu v Pontu, na temiskirskih poljanah, na otokih Lesbu in Samotraki, celo v Grčiji (Beociji, Atenah): S. fr., V., O., Cu. idr.; pren.: quicumque meo superarit Amazona ferro O. junakinjo v ljubezenskih bojih. — Pozna soobl. Amāzōna -ae, f: Hyg., Tert. — Od tod adj.

1. Amāzonius 3 (Ἀμαζόνιος) amazonski: pharetra V., securis H., O., vir Amaz. O. = Hippolytus kot sin Tezeja in neke Amazonke, Amazonius mons Plin. Amazonska gora, del Taverskega pogorja v amazonski pokrajini ob Termodontu; blizu njega Amāzonium -iī, n Amazonij, amazonsko taborišče, pozneje mesto nedaleč od Temiskire: Mel., Plin.

2. Amāzonicus 3 (Ἀμαζονικός) amazonski: parma, pelta Plin., secures Suet., montes Amazonici Mel. ali Taurus Amazonicus Plin. Amazonsko gorovje, Amazonski Taver = mons Amazonius (gl. pod 1.) Subst. Amāzonis -idis, f (Ἀμαζονίς) Amazonka, nav. pl. Amazōnides -um, f (pesn. soobl. = Amāzones) Amazonke: V., Pr., Val. Fl.; sg. kot naslov nekega Marzovega (Marsus) pesmotvora: Mart.

amazonka samostalnik
1. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazonIz plašne uslužbenke se spremeni v neustrašno amazonko. ▸ Félénk alkalmazottból vakmerő amazonná változik.
Prelepe, bujnega in mišičastega telesa ter izobražene in razgledane slovanske amazonke osvajajo zahodne moške. ▸ A csodaszép, buja és izmos testű, valamint művelt és tájékozott szlovén amazonok meghódítják a nyugati férfiakat.
Morda so ravno visoke pete znanilke novih amazonk. ▸ Talán pont a magas sarkak az új amazonok hírnökei.

2. (papiga) ▸ amazonasi papagáj
Za dobro učenje je potrebno vzeti v učenje mlado amazonko, po možnosti samčka. ▸ Fiatal korában kell elkezdeni tanítani a lehetőleg hím amazonasi papagájt.
Povezane iztočnice: modročela amazonka

3. v mitologiji (bojevnica) ▸ amazon
Francoise kot amazonka, negibna, s harpuno, dvignjeno nad glavo. ▸ Francoise amazonként mozdulatlan, a szigonyt a feje felett tartja.
Slavne amazonke so sicer bivale brez moške nadvlade, ne pa brez moških. Za spočenjanje malih amazonk so tudi one posegle po drugem spolu. ▸ A híres amazonok ugyan férfi fennhatóság nélkül éltek, de nem férfiak nélkül. A apró amazonok nemzése céljából nekik is szükségük volt a másik nemre.

ambāgēs -is, f, v sg. le abl. ambāge, sicer le pl. ambagēs -um, f (ambi in agere)

1. obhod, obtek, hoja, hod, tek, bloditev: hos potius populos in dotem ambage remissā accipe O., multiformi haec (luna) ambage torsit ingenia contemplantium Plin. opazovalci so si belili glave zaradi njenega nepravilnega hoda, ibi complurium iumentorum multivii circuitus intorquebant molas ambage varia Ap., hordeum meum... ambagibus colonis proximis venditabat Ap.

2. konkr. ovinek, stranpot, spotje: Daedalus ipse dolos tecti ambagesque resolvit V. ali (Daedalus) limina flexum ducit in errorem variarum ambage viarum O. (o labirintu), quae (pars labyrinthi) itinerum ambages... continet Plin.

3. pren.
a) okoliš(enje), ovinkarjenje, prikrivanje, dolgoveznost, razblinjenost: quid opus me multas agere ambages? Pl. kaj bi okolišil (po ovinkih pripovedoval)? ambages mitte Pl., missis ambagibus H. brez okolišenja, cum mittere ambages dictator iuberet L., ne te longis ambagibus... morer H., non hic te... per ambages et longa exorsa tenebo V., praebuimus longis ambagibus aures O.
b) occ. α) dvoumnost, nejasnost, skrivnostnost, zagonetnost, nedoumljive besede, skrivnostni izreki (namigi, pomeni): horrendas canit ambages (Sybilla) V., obscurum verborum ambage novorum ter noviens carmen magico demurmurat ore (Circe) O., praecipitata iacebat (Sphinx), immemor ambagum vates obscura suarum O. svoje uganke, verum ambage remotā abdidit et dubio terruit ore virum O., Appio inter obscuras verborum ambages fata cecinit (Pythia) Val. Max., multa tegens ambage canebat Lucan., Sexto ubi quid vellet parens quidve praeciperet tacitis ambagibus, patuit L. s skrivnostnimi, prispodobnimi namigi, Tarquinius Superbus... illud responsum hac facti ambage reddidit Plin., ferebatur Germanico per ambages, ut mos oraculis, maturum exitium cecinisse T. v skrivnostnih namigih, redditum oraculum: quaererent sedem caecorum terris adversum: eā ambage Chalcedonii monstrabantur T., nec quisquam id (malum) prior imperatore ipso sensit, magna civitatis ambage Plin. mestu v veliko uganko, aureum baculum... tulisse donum Apollini dicitur, per ambages effigiem ingenii sui L. tako rekoč. β) zvijače, prazni izgovori, pretveze: si... falsi positis ambagibus oris vera loqui sinitis O. brez ovinkov lažnih ust, na vsa usta, ambages fallendae fidei exquirere L., cum adversus id quoque misceri ambages cerneret L.

ambiēnte m

1. okolje, ambient:
l'ambiente naturale naravno okolje
temperatura ambiente normalna temperatura:
questo vino si beve a temperatura ambiente to vino se pije pri normalni temperaturi

2. sredina, okolje:
l'ambiente della malavita zločinsko okolje

3. soba, prostor:
appartamento di quattro ambienti più servizi stanovanje s štirimi sobami in pomožnimi prostori

ambigō -ere (-) (-) (ambi in agere = z dveh strani ali na dve strani gnati; le pren.)

I. intr.

1. dvomiti, ne prav vedeti, pomišljati si, omahovati: z ACI ali inf.: (Alexandrum) regnum Asiae occupaturum haud ambigere Cu., ne quis ambigat cuncta regno viliora habere T.; z odvisnim vprašanjem: ambigens Nero, quonam modo ingenia notescerent T., quaenam post Augustum militiae condicio, ambigentes T. v mučni negotovosti; z de: Plin., Q., in hac causa, de qua tu ambigis Gell., ambigebant de illis (o tem), quidnam fieret Vulg.

2. pregovarjati se (posebno pred sodiščem), prepirati se, pravdo imeti: vicini nostri hic ambigunt de finibus Ter., cum de vero ambigetur, quod quaeri coniecturā solet Ci., id, de quo verbis ambigebatur L., speculatori de parte finium cum vicino ambigenti T., ambigant agnati cum eo, qui heres est Ci., ut inter eos, qui ambigunt, conveniat Ci. prepirajoče se stranke, si de hereditate nihil ambigitur Ci., ambigendi causa Ci. sporna točka; pren.: ambigere de regno L., regni certamine ambigebant fratres L. —

II. trans. (po)dvomiti o čem, oporekati čemu, ugovarjati čemu, pregovarjati se, prepirati se, klas. le v pass., pogosto = dvomljiv biti, sporen biti; act.: z odvisnim vprašanjem: haud ambigam,... hicine fuerit Ascanius an maior quam hic L. nočem se prepirati, nočem razsojati; v pass.: ambigitur quid enim? H. o čem pa je prepir? ex contrariis scriptis si quid ambigitur Ci., in iure, quod ambigitur inter peritissimos Ci., temporis aeterni, non unius horae ambigitur status Lucr. gre za večni čas, ne za..., omnis res eandem habet naturam ambigendi Ci. pri spornem razgovoru je treba o vsaki stvari vselej razpravljati na isti način; z ACI: aspici aliquando in Aegypto eam volucrem non ambigitur T.; z odvisnim vprašanjem: id cum inter omnes constet, eo magis miror ambigi, quanam Hannibal Alpes transierit L., ambigitur quoties, uter utro sit prior H., in quo (genere) quale sit quid ambigitur Ci.; redko s quin: neque ambigitur, quin Brutus... id facturus fuerit L. — Od tod adv. pt. pr. ambigenter neodločno, omahujoč, brez trdnega sklepa: Hier.

ambitiō -ōnis, f (ambīre)

1.
a) abstr. obhod, kroženje kake premičnice: Macr.
b) konkr. obdajanje: ita assedimus, ut me ex tribus medium lateris ambitione protegerent Min.

2. sijajen obhod, slovesen sprevod: (Dionysius) magna eum (Platonem) ambitione Syracusas perduxit N. s sijajnim spremstvom.

3. drž.pr. obhod (obhajanje) kandidatov za častne službe, ki so prosili volivce za glasove, potegovanje za častne službe: qui per ambitionem probos se simulavere S. ob (pri) potegovanju, kot kandidati, me ambitio... ab omni illa cogitatione abstrahebat Ci., scio enim, quam timida sit ambitio quantaque et quam sollicita cupiditas consulatus Ci., tanta exarsit ambitio, ut primores etiam civitatis prensarent homines L., amb. annua L. vsakoletno potegovanje (za kraljestvo pri Vejanih).

4. pren.
a) hlepenje po priljubljenosti, poganjanje za priljubljenost, prikupovanje, dobrikanje, pristranost: virtute vos victores vivere dixit, non ambitione Pl., dux tanta temperantia inter ambitionem saevitiamque moderatus S. med prikupovalno priljudnostjo in strogostjo, ambitio consulis pravā indulgentiā maiestatem solvit L., ius sibi per ambitionem dictum non esse L. iz pristranskih (strankarskih) ozirov, iz pristranosti, ambitionem scriptoris facile averseris, obtrectatio et livor pronis auribus accipiuntur T., ambitione relegatā H. nepristransko; z objektnim gen. hlepenje po čem, poganjanje za kaj: gloriae T. slavohlepnost, conciliandae provinciae T.; abs. = goreče (skrbno) prizadevanje: praefectus... cum magna ambitione aegre obtinuisset Iust. kljub gorečemu prizadevanju, somnum quibuscumque ambitionibus adhibendum Cael.
b) častilakomnost, častihlepnost: a quo incepto studioque me ambitio mala detinuerat S., erat... in... Scipione ambitio maior Ci., aut ab avaritia aut misera ambitione laborat H., amb. misera gravisque, mala, prava, inanis H., levis O., licet ipsa vitium sit ambitio, tamen frequenter causa virtutis est Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: hiemem non per oppida neque ex ambitione mea egi S. fr., ambitio et luxuria et impotentia scaenam desiderant Sen. ph., prodere virtutis memoriam sine gratia aut ambitione T., funerum nulla ambitio T. pri pogrebih ni nikakršnega ponašanja.

ambitiōsus 3, adv. -ē (ambitiō) „ki zelo rad hodi okoli“, od tod

1. ki stalno hodi (teka) sem ter tja, objemajoč, ovijajoč (se): Iordanes... amnis amoenus et... ambitiosus Plin. sem ter tja (vijugasto) tekoč, Damalis... lascivis hederis ambitiosior H. trdneje se ovijajoča kakor..., ambitiosa recidet ornamenta H. bujno se vzpenjajoče.

2. ki se vneto poteguje za častne službe, dostojanstva, ki se poganja (si prizadeva) zanje: omitto, quae perferant... ambitiosi honoris causā Ci.; pesn.: pro nostris ut sis ambitiosa malis O. da mi boš prizadevna za dosego milosti.

3. pren.
a) ki hlepi po priljubljenosti (naklonjenosti), ki si prizadeva za priljubljenost (naklonjenost, milost), od tod tudi obziren, dobrikav, pristranski: qui ita sit ambitiosus, ut omnes vos nosque cotidie persalutet Ci., dux indulgens ambitiosusque L., rogationes Ci. prošnje iz sebičnih namenov, ars Plin. (o zdravilstvu), imperium T., preces T. dobrikave, sententiae Suet. izrečene iz ugodnosti in pristranosti; ambitiosus ad populares Iust. ki hlepi po priljubljenosti pri rojakih; od tod sploh hlepeč po čem, ki si prizadeva za kaj: Musa nec in plausūs ambitiosa mea est O. ne hlepi po pohvali (priznavanju), noster in has omnes (puellas) ambitiosus amor O. za vse te je v ljubezni plamenelo moje srce, pro gnato mater ambitiosa suo fuit O. je prosila milosti za..., satis ambitiose utramque partem fovere L. iz sebičnih postranskih namenov, non vulgariter nec ambitiose... scribere Ci. ep. obzirno, ambitiose corrigere orationem Ci. ep. z obzirno prizanesljivostjo, s preveliko obzirnostjo, cum in isto genere multo etiam ambitiosius facere soleam, quam honos meus... postulat Ci. ep.
b) častilakomen, častihlepen: homo minime ambitiosus Ci. ep., nota quidem, sed non ambitiosa domus O., in eo ambitiosum esse Ci. v tem iskati svoje časti (slavo), sexum (muliebrem)... saevum, ambitiosum, potestatis avidum (esse) T., a. spes O., honor O. ki vzbuja častihlepnost, ambitiose regnum petere L. ali colere amicitias T. iz častilakomnosti, ambitiosissime petere provinciam Q.
c) nečimrn, gizdav: quae (supellex), sicut apud pauperes ambitiosos, pluribus... officiis conteratur Q., si locuples hostis, avari, si pauper, ambitiosi T., quid fugis hos dentes, ambitiose lepus Mart.; o govorniku = prenavljajoč se: antegerio nemo nisi ambitiosus utetur Q., ambitiosus institor eloquentiae Q.; o stvareh = ki služi zadovoljitvi častilakomnosti ali meri nanjo, ganljiv, pozornost vzbujajoč, bleščeč, gizdav, bahat, sijajen: amicitiae Ci. sklenjena iz častihlepnosti, exsequiae Sen. ph., ambitiosā morte incaluerunt T., amb. atria Mart., ciborum ambitiosa fames Lucan. jedi željna, ambitiosa non est fames Sen. ph., a. mensa (naspr. parca) Amm., ambitiose eum casum ferre T. vsemu svetu kazati, ambitiose tristis Mart., ambitiose vestitus Amm. bahato; (o govoru) prisiljen: ambitiosa in loquendo iactantia Q.; subst. neutr. pl.: ambitiosis utilia praeferre Q.

ambitus -ūs, m (ambīre) obhod, obhajanje, in to:

1. abstr. obhod, obtek, kroženje (posebno nebesnih teles), obtok: amnis id flumen, quod circuit aliquid: nam ab ambitu amnis Varr., stellarum rotundi ambitūs Ci., ceterorum siderum ambitūs Ci., cum se octo ambitus (osmerica planetov) confectis suis cursibus ad idem caput rettulerint Ci., longus saeculorum amb. T.

2. occ.
a) konkr. krivina, ovinek: properantis aquae per amoenos ambitus agros H., mutuo ambitu corpora alligata Petr. v medsebojnem objemu, molli ambitu Sen. tr., secretiore ambitu (namreč polžastih stopnic) Plin. iun.
b) pren. α) = ambages, ovinek, ovinkarjenje, pripovedovanje po ovinkih (na dolgo in široko): multos ambitus fecerim, si omnia exsequi velim L. moral bi zelo okolišiti (iti po ovinkih). β) opis: aliquid per ambitum verborum enuntiare Suet.
c) sinekdoha rob, o(b)krajek: extremitatem caeli rotundo ambitu circumicere Ci., extremus ambitus campi T., cincto ratibus ambitu T., amb. parmae Plin., folia sunt... serrato ambitu Plin., sol fulgido ambitu Lamp. z bleščečim sijem; poseb. ozek prostor obhod ali obhodna pot (ob zidu) okrog hiše: amb. aedium Tab. XII ap. Varr., Ci., P. F.; okrog grobišča: Paul. (Dig.).
č) obseg, obsežnost: (muri) ambitus CCCLVI stadia amplectitur Cu., castra lato ambitu T., amb. urbium Q., Asiae Plin., explicari per omnem terrarum et caeli ambitum Suet., per ambitum capitis Macr. okrog glave; tudi o času: est (aliquis aetatis orbis), qui totam pueritiam ambitu suo astringit Sen. ph.
d) pren. gram. od Ciceronovega časa ambitus verborum ali verborum ambitus ali samo ambitus (= περίοδος) sestava, perioda v govoru: Q., ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet, erat apud illum contractus Ci.; toda v navadni govorici je ambitus verborum ali orationis obseg besed ali govora, s katerim se sploh kaj opisuje, očrt: genera, quae possunt... ambitu verborum facile copulari Col., quam angusto ambitu orationis amplectatur (dicta factaque clarorum victorum) Val. Max., nec... ambitu rerum, sed rebus incendere Q.; v slabem pomenu ambitus verborum prazno mnogobesedje, gostobesednost: Petr.

3. (le v slabem pomenu; prim. ambitio) protizakonit obhod kandidatov za častne službe, prikupovanje (dobrikanje) kandidatov za častne službe, izpodlezovanje častnih služb: legem de ambitu tuli Ci., causam de ambitu dixerunt Ci., ipsi erant ambitūs condemnati Ci., ambitūs alterum accusare Ci., de ambitu postulare aliquem Ci., effusae ambitūs largitiones N. podkupovanje za dosego častnih služb, ambitūs Pompeiā lege damnatos restituit C., de ambitu ad populum latum L.; ambitus suffragiorum T. izpodlezovanje glasov.

4. pren.
a) pretirano hlepenje po priljubljenosti (prikupovanje), sploh pretirano hlepenje po čem, poganjanje (prizadevanje) za kaj, spletke, kovarstvo: multa adversus ambitum... constituta T., dux pecuniosus et gratiā subnixus per ambitum T. od svojega prikupovanja priljubljen, ne hoc munus meum ambitu corrumperetur Plin. iun.; uxor magno ducta ambitu Sen. ph. po dolgem snubljenju; uxorius ambitus T. spletke; z objektnim gen.: ne quis id ambitu valuisse claritatis e familia putet Plin., ambitu remanendi aut eundi (sc. in provinciam) T. prizadevanje za ostanek ali odhod; od tod tudi = preobzirno ravnanje, obzirnost, obzirna prizanesljivost, obzirna priprošnja, priporočilo, zagovor, pristranskost, pristrastje: largiendo, ambitu infimos manipularium iuvando T., iudicum ambitu evaserat T. po pristranskosti, nihil ambitu nec potestate senatus opus esse T.
b) častilakomnost, častihlepnost: relinquite ambitum: tumida res est, vana, ventosa Sen. ph., caret ambitu: ideo se equestri gradu tenuit, cum facile posset ascendere altissimum Plin. iun., pessimi affectus, in quibus sunt... cupiditas, spes, ambitus Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: est non numquam pravus hic ambitus (iudicibus), adversus amicos aut pro his, quibuscum simultates gerant, pronuntiandi Q., proprio quodam intellegendi ambitu Q. z nekakšno nečimrno zavestjo svoje izvedenosti, Samnitium, gens aureis et argenteis armis... usque ad ambitum armata Fl., ambitus funeris Prud. (prim. funerum nulla ambitio T.).

Ambrysus -ī, f (Ἄμβρυσ[σ]ος) Ambriz, mesto v Fokidi ob južnem vznožju Parnasa: L., Plin.

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

amen [á:mén, éimén] medmet
amen

to say amen to strinjati se s čim, odobriti kaj

amenazador moški spol grozilec, pretilec

con aire amenazador s pretečim obrazom

amenazar [z/c] groziti, pretiti; svariti

amenazar a uno con el pleito komu s tožbo zagroziti

aménité [amenite] féminin prijetnost, milina

traiter quelqu'un sans aménité trdo s kom ravnati
se dire aménités (ironično) povedati si »prijaznosti«

āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.