Franja

Nebelhorn, das, [Schiffahrt] Schifffahrt rog/troblja za meglo

Nebelsignal, das, signal za meglo

Nebenkostenpauschale, die, pavšal za obratovalne stroške

nebóre nepromj. pridj. zastar. jadan, bijedan (bed-), za žaljenje: nebore otrok;
u priloškoj službi: še tisto nebore upanje mu je splahnelo
nestalo mu je još bno malo nade

neccese (iz *ne-ced-tis, *ne-cezd-tis; nĕ in cēdere; prvotno subst. *necessis (neizpričano) neizogibnost iz *necessi, necesse in sis, fieret, fuit idr., odkoder (ko sta se ti obl. čutili adjektivno) subst. necessitas in necessitudo; poleg necesse sta bili predklas. in poklas. v rabi tudi stlat. obl. necessus in necessum (necessum je najbrž v konstrukciji ACI okamenel acc.)) ne(iz)ogibno, (neizogibno) potrebno, nujno le v predik. zvezi

1. necesse esse (neizogibno) potrebno je, treba je, morati: iam non solum licet, sed etiam necesse est Ci., ne quid plus minusve quam sit necesse dicat Ci. Subj. v tej zvezi ni nikdar kak subst., ampak
a) neutr. pron.: id necesse est Tit. fr., emas non quod opus est, sed quod necesse est Ca. ap. Sen. ph., quod tibi necesse minime fuit Ci.
b) inf.: Vitr., Mart., non necesse est omnes commemorare Ci., si ista necesse esse arbitrati essent oratorem ipsum erudire in iure civili Ci., et nimium meminisse n. est V.; z dat. personae in inf.: Enn., Varr., Val. Max., Plin. iun., vidit n. esse Miloni proficisci Lanuvium Ci. da mora Milon na pot v Lanuvij, homini n. est mori Ci., quasi vero … non n. sit nobis Gergoviam contendere C., nemini omnium certare oratione cum eo (sc. Hannone) n. fuit L.; z atrakcijo: quia non omnibus stantibus n. est dicere Ci., vobis n. est fortibus viris esse L.
c) ACI: Naev. fr., Pl., Enn., Corn., Vitr., eum condemnari n. erat Ci., consilia ineunt, quorum eos in vestigio paenitere n. est C., n. est te regem venerari N.
d) zahtevni stavek v cj. (brez conj.): Luc., singularis audacia ostendatur n. est Ci., intimi multa apertiora videant n. est Ci., Leuctrica pugna immortalis sit n. est N., iura inventa metu iniusti fateare necesse est H., hanc (sc. Ausoniae tellurem) pelago praeterlabare n. est V.; redko s conj. ut ali ne; z ut: Col., Sen. ph. in poznejši pisci: hoc n. est, ut is, qui nobis causam adiudicaturus sit, aut inclinatione voluntatis propendeat in nos aut … Ci., quos tantopere timeat, eos n. est, ut, quoquo modo possit, veneficio petat Corn.; z ne: n. aut (sc. mors) ne perveniat aut transeat Sen. ph.

2. necesse habere meniti, da je potrebno, meniti, da je treba, spozna(va)ti, šteti za potrebno, morati;
a) z inf.: Ter., Vitr., Lentulus in Ci. ep., Auct. b. Afr., Val. Max., Sen. ph., Petr., Iust., G. idr. poznejši pisci, non verbum pro verbo necesse habui reddere Ci., non habebimus n. semper concludere Ci., ne ad ultimum supplicium progredi n. habeant C.; tako tudi necesse putare: si tibi n. putas respondere Ci.
b) pozneje z abl. (kakor opus habere) = treba je komu koga ali česa, potrebovati koga ali kaj: non n. habent sani medico Vulg.

Opomba: Don. vzporeja necesse z necessis, zato v nekaterih izdajah najdemo: nunc aliena tua tamen aetate omnia mitte aequo animoque, age dum, magnis concede necessis? Lucr. (3, 961), quos opere in tali cohibet vis magna necessis? Lucr. (6, 811).

necessitate [nísésiteit] prehodni glagol
zahtevati, potrebovati, siliti, prisiliti, imeti za posledico

neck-verse [nékvə:s] samostalnik
latinski stihi, ki so jih morali znati kandidati za cerkveno podporo

necromantēa ali necromantīa -ae, f (gr. νεκρομαντεία) napovedovanje usode po mrtvih, klicanje mrtvih k vedeževanju in spraševanje za prihodnost, zarotovanje, zaklinjanje mrtvih (duhov umrlih), nekromantíja: Porph., Acr., Lact., Aug., Isid.

necyomantēa (necyomantīa) -ae, f (gr. νεκυομαντεία; prim. necromantēa) napovedovanje usode po mrtvih, klicanje mrtvih k vedeževanju in spraševanje za prihodnost, zarotovanje, zaklinjanje mrtvih (duhov umrlih), nekiomantíja: necyomantea Homeri Plin. (v 11. knjigi Odiseje, v kateri Odisej zaroti sence umrlih, da mu prerokujejo prihodnost); tudi naslov Laberijeve pesmi: item in Necyomantia cocionem pervulgate dicit, quem veteres „arillatorem“ dixerunt Gell.

needle-book [ní:dlbuk] samostalnik
pušica za šivanke

Negativbühne, die, maska za negativ

négliger [-že] verbe transitif zanemariti, ne se brigati za, pozabiti, puščati v nemar, opustiti, zamuditi (priliko)

se négliger zanemariti se
négliger sa santé, ses affaires, ses devoirs zanemariti svoje zdravje, svoje posle, svoje dolžnosti
il a négligé de m'avertir pozabil me je obvestiti
négliger l'occasion zamuditi priliko

neglijá -éz vt. zanemarjati, zanemariti; zapostaviti, zapostavljati; ne meniti se za

negoválen -lna -o za njegu (neg-): -o sredstvo za ustnice

negoválnica ž radionica za manje opravke na automobilima

nègre [nɛgr] adjectif črn, črnski; masculin črnec, zamorec; figuré suženj; familier oseba, ki piše za koga drugega

race féminin nègre črna rasa
nègre blanc albin črne rase
motion féminin nègre blanc (parlement) dvoumno sestavljen predlog, ki naj uravnoteži nasprotujoče si tendence
la traite des nègres trgovina s (črnimi) sužnji
traiter quelqu'un comme un nègre ravnati s kom kot s psom
parler petit nègre lomiti (kak) jezik
travailler comme un nègre delati kot črna živina

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

Neigungsmesser, der, Technik klinometer, priprava za merjenje naklonskega kota

neka
1. členek, rabi za tvorbo želelnika, naj: reci neka dode; neka mu je prosto! bog mu odpusti
2. vez.
a) da: dao sam mu nešto novaca neka mu se nade da bo imel kaj v roke vzeti
b) čeprav: neka je rezultat pravilan, ali postupak nije dobar
c) če, ako: neka ustanem i dvaput koraknem, oblije me znoj

némec -mca m razg. stručnjak za njemački (nem-) jezik