Franja

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mísliti penser, croire, songer à; réfléchir, raisonner, méditer; être d'avis ; (nameravati) avoir l'intention de, se proposer, compter, envisager de

misliti si s'imaginer, se figurer, se représenter
misliti na penser à
mislim, da je crois que
to sem si mislil je m'y attendais
na to ni misliti il ne faut pas y songer, il ne peut en être question
misli na to! penses-y!, songes-y!
kakor jaz mislim à mon avis
kakor misliš, da je prav à ton idée (ali gré), comme bon te semble, à ta guise
samo če na to mislim rien que d'y penser
kdo bi si bil to mislil? qui l'eût cru (ali pensé)?
še misliti ni! loin de moi cette pensée!
misleč pensant, raisonnant
dobro (slabo) misleč bien (mal) disposé (ali intentionné)
dobro mišljen qui part d'un bonne intention

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

mistake^*2 [mistéik]

1. prehodni glagol
(pomotoma) zamenjati (for s, z)
napačno razumeti

2. neprehodni glagol
arhaično (z)motiti se

to mistake s.o. for s.o. else zamenjati koga za koga drugega
there's no mistaking ne more biti nobenega dvoma (pomote)

mistar

sin mistar ne da bi črhnil

mistēro m

1. relig. skrivnost

2.
misteri pl. relig. misteriji:
misteri orfici orfični misteriji

3. ekst. skrivnost, tajnost:
fare mistero di qcs. zamolčati kaj
non se ne fa un mistero o tem že vrabci na strehi čivkajo

4.
misteri pl. gled. misteriji

mistrustful [mistrʌ́stful] pridevnik (mistrustfully prislov)
nezaupljiv, sumnjičav

to be mistrustful of ne imeti zaupanja v

misura f

1. mera, merjenje:
prendere le misure meriti
prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

2. mera (instrument za merjenje):
pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

4. mera, umerjenost, preudarnost:
agire con misura delovati s pravo mero
non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
oltre misura, fuor di misura neumerjeno
passare la misura pretiravati

5. pren. mera, ukrep:
mezze misure polovični ukrepi
misure di sicurezza varnostni ukrepi
prendere, adottare misure ukrepati

6.
nella misura in cui če, v kolikor:
nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
a misura di po, po meri, primeren:
progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

7. lit. mera

8. glasba (battuta) takt

miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

míš ratón m

poljska miš ratón de campo
moker kot miš calado hasta los huesos
slepe miši (igra) juego m de la gallina ciega
ne biti ne tič ne miš (fig) no ser ni chicha ni limonada
loviti miši cazar ratones

mìš souris ženski spol

hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
pren. mišja luknja topaia
mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
mišji strup topicida

míška petite souris, souriceau moški spol

biti tiho kot miš (v kotu) se tenir coin, familiarno ne (pas) piper mot, ne pas dire (un) mot; (deklica) fillette ženski spol, enfant ženski spol

mišljênje (-a) n

1. il pensare, pensiero:
didatkično, metafizično mišljenje pensiero didattico, metafisico
sposobnost mišljenja facoltà cogitativa

2. (mnenje) parere, avviso, opinione:
biti mišljenja essere del parere, dell'avviso

3. (miselnost) mentalità:
birokratsko mišljenje mentalità burocratica
ne imeti samostojnega mišljenja non essere capace di giudizio autonomo
svoboda mišljenja libertà di pensiero
psiht. disociirano mišljenje dissociazione mentale

mitaine [mitɛn] féminin rokavica brez prstov; (familier)

onguent miton mitaine zdravilo, ki ne naredi nič dobrega in nič slabega, blažev žegen
prendre des mitaines avec quelqu'un prije(ma)ti koga s svilenimi rokavicami

mitoyen, ne [-twajɛ̃, ɛn] adjectif srednji, vmesni, skupni

fossé masculin mitoyen mejni jarek
mur masculin mitoyen mejni zid, ki je lasten dvema lastnikoma

mix² [miks]

1. prehodni glagol
metati, pomešati, zmešati (with s, z)
biologija križati; melirati (blago)
figurativno združiti

2. neprehodni glagol
(po)mešati se; zlagati se s kom

to mix into primešati
to mix in baviti se s čim
to mix in society zahajati v družbo
to mix up premešati, zamešati; zamenjati (with s, z)
to be mixed up biti vpleten (in, with), biti zmeden
to get mixed up zmesti se; vmešati se, zaplesti se (in, with)
to mix work and pleasure združiti delo in zadovoljstvo
ameriško, sleng to mix it (up) skočiti si v lase
not to mix well ne zlagati se s kom, ne spadati skupaj