Franja

rimescolare

A) v. tr. (pres. rimescolo) znova pomešati, premešati; prebrskati; pogrevati:
rimescolare la polenta premešati polento
rimescolare le carte premešati karte
rimescolare il sangue pren. vznemiriti

B) ➞ rimescolarsi v. rifl. (pres. mi rimescolo)

1.
rimescolarsi il sangue vznemiriti se, biti iz sebe

2. pomešati se (med)

3. razburkati se

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rincer [rɛ̃se] verbe transitif izplakniti; familier premočiti; populaire ozmerjati; premikastiti; populaire piti

se rincer le bec napiti se, piti
se rincer l'œil oči pasti, naslajati se s pogledi, poželjivo ali radovedno gledati
être rincé comme un verre à bière (populaire) biti brez cvenka, brez dinarja, biti »suh«
laver, rincer et essorer du linge oprati, izplakniti in (s centrifugo) ožeti perilo
se rincer la dalle (populaire) zvrniti ga (= vina) kozarec
il s'est fait rincer obrali so ga (pri igri)
il est rincé vse je izgubil

ring [riŋ] masculin, sport ring (za boksanje in rokoborbo)

monter sur le ring iti v ring

ringhiottire v. tr. (pres. ringhiottisco) spet pogoltniti; požreti, požirati:
ringhiottire le offese požreti žalitve

ríniti (-em)

A) imperf.

1. spingere, sospingere; spostare:
riniti voziček, kolo spingere il carrozzino, la bicicletta
riniti koga v zakon forzare qcn. a sposarsi

2. pejor.
riniti za kom stare dietro a qcn.

3.
riniti v koga s čim molestare, importunare qcn.
riniti v koga z vprašanji molestare, bombardare qcn. di domande

4. pren. andare incontro a:
riniti v nesrečo, nevarnost andare incontro alla disgrazia, al pericolo

5. pren. andare, migrare:
mladi ljudje rinejo v mesto i giovani migrano verso le città

6. (prebijati se) campare, cavarsela:
kako gre? Nekako še rinemo come va? Si tira a campare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zmeraj svojo rine vuol far valere sempre la sua
riniti proti osemdesetim avvicinarsi all'ottantina
riniti z glavo skozi zid volere l'impossibile, voler raddrizzare le gambe ai cani
gore rinejo v nebo le montagne svettano nel cielo
riniti v ospredje, naprej mettersi in avanti
riniti v najbolj zasebne zadeve ficcare il naso dappertutto
šol. riniti z zadostnim uspehom essere promosso con soli sufficienti
riniti koga naprej raccomandare caldamente qcn.

B) ríniti se (-em se) imperf. refl. spingersi, aprirsi un varco fra; farsi strada

rīpa -ae, f (prim. gr. ἐρείπω prevračam, rušim, ἐρίπνη prepad, strmina, ἐρείπια razvalina) breg, obala, in sicer klas. le rečni breg ali potočni breg (medtem ko je litus morski breg, morska obala, ora morsko obrežje, primorje): L., V., H., Auct. b. Alx., Plin. iun. idr., utraque ripa fluminis C., ripa magni fluminis Ci., ripae declives O., flumina pro ripis litora pulsant O., plausus militum litoribus ripisque resonabat Cu., municipales qui sunt circa ripam fluminis Padi et oras Vitr., ripae potius sunt quam litora Mel.; pl. (o enem bregu) = rečno obrežje, obrežje reke: (sc. fugientium) alii in aquam ruebant, alii cunctantur in ripis L.; pesn. in poklas. morski breg, morska obala: H., Plin. idr.; pren.: ripis superat mihi atque abundat pectus laetitiā meum Pl.

2. pesn. tok, val: per pice torrentīs ripas adnuit V.

riparare¹

A) v. tr. (pres. riparo)

1. ščititi, varovati:
riparare le spalle a qcn. pren. komu ščititi hrbet

2. popraviti, popravljati (napako, škodo):
riparare un'ingiustizia popraviti krivico
riparare una materia, riparare šol. delati popravni izpit v nekem predmetu; pog. popravljati

3. (aggiustare) popraviti, popravljati:
riparare le scarpe popraviti, pokrpati čevlje

B) v. intr. poskrbeti, odpomoči:
riparare a tutto poskrbeti za vse

ripōso

A) m

1. počitek, odmor, oddih: ekst. spanje:
buon riposo! prijeten počitek!
l'eterno riposo evfemistično večni počitek, smrt
riposo domenicale nedeljski počitek
oggi riposo gled., film danes ni predstav

2. knjižno mir

3. pokoj:
andare a riposo upokojiti se
collocare a riposo upokojiti
mettere qcs. a riposo, in riposo česa ne uporabljati več

4. glasba pavza

5. agr. zimsko spanje, mirovanje; prelog:
riposo del terreno praha

6. arhit. ravna površina (v nasprotju z razgibanimi):
le volute e i riposi di un palazzo barocco volute in ravne površine baročne palače

B) inter. voj. na mestu odmor!

riprēndere^*

A) v. tr. (pres. riprēndo)

1. ponovno vzeti, jemati:
riprendere l'abito pren. spet se pomenišiti, postati spet duhovnik
riprendere le armi spet se bojevati, vojskovati
riprendere marito ponovno se omožiti
riprendere il proprio posto vrniti se na svoje mesto

2. nazaj vzeti, jemati

3. ponovno zavzeti, osvojiti

4.
riprendere animo spet se opogumiti
riprendere quota aero spet se dvigniti; pren. opomoči si
riprendere i sensi pren. osvestiti se, priti k zavesti

5. spet začeti; znova se lotiti, lotevati; nadaljevati:
riprendere il cammino nadaljevati pot
riprendere il discorso nadaljevati pogovor, izvajanje
riprendere il mare spet pluti
riprendere i pennelli znova se lotiti slikanja

6. opomniti, opominjati, grajati; kritizirati:
riprendere la superficialità kritizirati površnost

7. umet., foto posneti; poslikati

8. spet napasti, napadati (bolezen)

9. obl. zožiti, zoževati:
riprendere l'abito in vita obleko zožiti v pasu

B) v. intr.

1. znova začeti:
riprese a gridare začel je spet kričati

2. opomoči si

C) ➞ riprēndersi v. rifl. (pres. mi riprēndo)

1. opomoči si

2. (ravvedersi) poboljšati se

ripulire

A) v. tr. (pres. ripulisco)

1. ponovno, dobro očistiti, počistiti; pospraviti, pospravljati:
ripulire i piatti oprati posodo
ripulire un ramo oklestiti vejo
ripulire le tasche a qcn. komu sprazniti žepe (pri igri)

2. pren. dobro izpiliti, popraviti

B) ➞ ripulirsi v. rifl. (pres. mi ripulisco)

1. očediti se

2. pren. postati olikan

rire¹ [rir] masculin smeh, smejanje

rire convulsif, forcé, homérique krčevit, prisiljen, homerski smeh
rire bête, sot, niais bedast smeh
fou rire neustavljiv smeh
éclat masculin de rire krohot
avoir le fou rire ne moči ustaviti svoj smeh
éclater, étouffer, pouffer de rire bruhniti v smeh, dušiti se od smeha, zakrohotati se
exciter le rire zbuditi, povzročiti smeh

rire*² [rir] verbe intransitif smejati se; biti vesel; rogati se, norčevati se (de quelqu'un iz koga); požvižgati se (de quelque chose na kaj)

se rire šaliti se; ne resno vzeti (de quelque chose kaj)
pour rire za šalo, v šali
rire du bout des dents, des lèvres, rire jaune prisiljeno se smejati
rire sous cape, dans sa barbe v pest se smejati
tout rit à nos désirs vse gre po naši želji
rire aux éclats, à gorge déployée krohotati se
rire aux dépens de quelqu'un smejati se na račun kake osebe
rire aux anges smejati se v sanjah (o otroku)
j'ai failli mourir de rire skoraj umrl sem od smeha
rire aux larmes do solz se smejati
faire rire quelqu'un spraviti koga v smeh
rire au nez de quelqu'un smejati se komu v obraz
il n'y a pas là de quoi rire to ni prav nič smešno
mourir de rire umirati, pokati od smeha
rire comme un bossu, comme une baleine, comme un fou krohotati se
prêter à rire izzivati smeh, da(ja)ti povod za smeh
pouffer, se pâmer de rire pokati od smeha
se tordre de rire zvijati se od smeha
rire sans sujet, hors de propos, pour un rien, à tout bout de champ brez razloga, neumestno, za prazen nič, pri vsaki priložnosti se smejati
avoir toujours le mot pour rire vedno imeti smešno, zabavno opazko; biti duhovit
(populaire) c'est pour de rire to je zelo smešno
il se rit de vos menaces on se roga, smeji vašim grožnjam, se požvižga na vaše grožnje
il rit de toutes les remontrances qu'on lui fait on se požvižga na vse opomine, vsa svarila
histoire de rire za šalo
tel qui rit vendredi, dimanche pleurera (proverbe) kdor se na petek smeje, bo v nedeljo jokal
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje

risalire^*

A) v. tr. (pres. risalgo) iti, hoditi nazaj gor; iti, pluti proti toku:
risalire le scale iti gor po stopnicah
risalire il fiume pluti po reki navzgor

B) v. intr.

1. ponovno se vzpeti, vzpenjati:
risalire a cavallo ponovno zajahati konja

2. pren. podražiti se

3. pren. (v mislih) vrniti se, vračati se; slediti:
risalire alla causa del fenomeno slediti pojavu do njegovega vzroka

4. seči, segati (nazaj):
gli affreschi risalgono al trecento freske segajo v štirinajsto stoletje

rísati (ríšem)

A) imperf.

1. disegnare:
risati in slikati disegnare e dipingere
risati na papir disegnare sulla carta
risati s kredo, s svinčnikom disegnare con gesso, a matita
risati s prosto roko disegnare a mano libera
um. risati chiaroscuro chiaroscurare

2. pren. disegnare, segnare, tracciare, tirare:
skrb mu riše gube na čelu le preoccupazioni segnano rughe sulla sua fronte
risati načrt tracciare, tirare un piano

3. (opisovati, prikazovati) rappresentare, descrivere:
risati zgodovinsko obdobje descrivere un periodo storico

B) rísati se (ríšem se) imperf. refl.

1. disegnarsi, profilarsi, delinearsi:
na obzorju so se risali gorski vrhovi sull'orizzonte si disegnavano le cime delle montagne

2. manifestarsi, comparire

risecare v. tr. (pres. riseco)

1. odrezati

2. pren. omejiti, omejevati; krčiti:
risecare le spese omejiti stroške

risette [rizɛt] (vesel) otroški smeh; figuré, familier nasmeh, smehljaj na povelje, po naročilu

le bébé fait des risettes à sa maman dete se nasmiha svoji mamici

riskírati risquer, hasarder, oser, aventurer, mettre en jeu, tenter la chance

veliko riskirati familiarno jouer gros (jeu)
vse riskirati risquer le tout pour le tout, familiarno jouer son va-tout, risquer le paquet

risparmiare

A) v. tr. (pres. risparmio)

1. varčevati, hraniti:
risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
risparmiare gli occhi ne utrujati oči

2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
risparmiare la vita a uno komu podariti življenje

B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se