Franja

vsákdo (vsákogar) pron. ognuno (-a), ciascuno (-a); chicchessia; chiunque:
vsakdo po svojih sposobnostih, vsakomur po njegovem delu ognuno lavori a seconda delle proprie capacità e venga remunerato a seconda del proprio lavoro
to je vsakomur znano sono cose note urbi et orbi

vsebína (-e) f

1. contenuto:
vsebina vreče il contenuto del sacco, il sacco
vsebina klobuka cappello, cappellata
vsebina voza carro, carrata

2. (kar kako delo izraža, pripoveduje) contenuto, soggetto, argomento:
vsebina romana il contenuto, l'argomento di un romanzo
vsebina filma il soggetto di un film
vsebina pisma il contenuto, il tenore di una lettera

3. (seznam poglavij, sestavkov) indice, sommario

4. (pomen, smisel) senso:
dati življenju vsebino dare un senso alla vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. celična vsebina contenuto della cellula
psih. psihična vsebina contenuto della psiche

vsebína contenido m ; capacidad f ; asunto m , tema m

vsebina in oblika el fondo y la forma
povzetek vsebine sumario m, resumen m
prijava vsebine (pošiljke) declaración f del contenido
seznam vsebine (v knjigi) tabla f de materias, indice m
vzeti na znanje vsebino tomar buena nota del contenido

vsesáti (-ám) | vsesávati (-am)

A) perf., imperf.

1. aspirare; succhiare; risucchiare

2. pren. (vpiti, vpijati) imbeversi, assorbire:
pren. vsesavati besede nekoga bere le parole di qcn.

B) vsesáti se (-ám se) | vsesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (di insetto):
njegove oči so se vsesavale v naslov knjige i suoi occhi si fissarono sul titolo del libro

vstájati (-am) | vstáti (vstánem) imperf., perf.

1. alzarsi, levarsi; drizzarsi:
vstajati izza mize alzarsi da tavola
vstajati iz postelje alzarsi dal letto

2. vstajati od interrompere, abbandonare:
vstajati od dela, branja interrompere il lavoro, la lettura

3. levarsi, sollevarsi:
izpod nog so vstajali oblaki prahu di sotto i piedi si levavano nubi di polvere

4. sorgere, manifestarsi; risuscitare, ricomparire, riemergere:
v njem je vstajala preteklost, zavest krivde in lui risuscitava il passato, riemergeva il senso di colpa

5. pren. risuscitare, risorgere:
vstajati iz revščine risorgere dalla miseria

6. pren. insorgere, ribellarsi:
tlačani so pogosto vstajali proti graščakom i servi della gleba insorgevano spesso contro i feudatari

7. rel.
vstati od mrtvih risorgere
Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vstati, vstajati (lasje) rizzarsi (di capelli)
vstajati s petelini alzarsi al canto del gallo
vstajati lačen od mize levarsi da tavola affamato, lasciare la tavola con lo stomaco vuoto
vstal je vik in krik ne nacque un tafferuglio
vstati z levo nogo alzarsi di malumore
vstati na pot andarsene
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja il mattino ha l'oro in bocca

všéč

biti všeč agradar, gustar, dar gusto
ni mi všeč no es de mi gusto
biti všeč komu ser del agrado de alg
če Vam je všeč si usted gusta
kaj Vam ni všeč pri njem? ¿qué tacha le encuentra usted?

všéčnost (-i) f

1. bellezza, fascino, attrattiva:
zavedala se je svoje všečnosti era cosciente del proprio fascino, di essere attraente

2. piacevolezza

3. soddisfazione, piacere, gradimento; gusto:
gledati kaj z všečnostjo guardare qcs. con piacere
podoba novih hiš je odvisna od všečnosti stanovalcev la fisionomia delle nuove case dipende dal gusto degli inquilini

vštévši (v adv. rabi) includendo, comprendendo; incluso, compreso:
vlada ima petnajst članov, vševši predsednika il governo ha quindici membri, presidente (del Consiglio) compreso

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vtisk

vtisk pečata impresión f del sello

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vulgus, starejše volgus -ī, n, v acc. sg. kakor subst. m tudi vulgum, volgum, a ne pri Ci. (prim. skr. várgaḥ oddelek, skupina)

1. preprosto ljudstvo, nižje ljudstvo, ljudje, ljudstvo, masa, (veliko) občinstvo (naspr. odlični, izobraženi, blagomisleči del naroda): principes civitatis inter se coniurant: nam volgus … ingenio mobili, seditiosum atque discordiosum erat S., volgum effusum oppido caedere S., istius nequitiam … tum in ore volgi … esse versatam Ci., oratio mea … in volgus emanare poterit Ci., in vulgum vulgare Varr. ap. Non., quod neque in vulgum disciplinam efferri velint neque … C. med ljudi, Pelopidas … magis historicis quam vulgo notus N., scinditur incertum studia in contraria volgus V.; occ. (v vojski) preprosti vojaki, (vojaki) prostaki, nižje vojaštvo, vojaška drhal: vulgus militum L., apud militum vulgus Cu., vulgus armatorum L., vulgum Atheniensium in terram praedatum exisse N., praesente vulgo agere coepit N. pred vojaki, ne volgi largitione centurionum animos averteret T.

2. metaf. množica, tolpa, trop, krdelo: volgus mulierum, servorum Ter., populus ac vulgus imperitorum Ci., vulgus insipientium Ci., patronorum Ci., aliud vulgus obaeratorum aut clientium T., femineum volgus Lucan., ululasse per agros deformes animas, volgus inane, ferunt O., exactos tyrannos densum … bibit aure vulgus (sc. umbrarum) H., per incautum serpant contagia volgus (sc. ovium) V., vulgus aequoreum Sen. tr. morske pošasti.

3. (v negativnem pomenu) zaničlj. sodrga, drhal, starejše druhal: vulgusque proceresque gemunt O., alio pane procerum, alio volgi Plin., sapientis iudicium a iudicio volgi discreparet Ci., non est enim consilium in vulgo, non ratio Ci., ceteri omnes … volgus fuimus sine gratia S., volgus infidum H., malignum spernere volgus H., odi profanum vulgus et arceo H., mobile vulgus Stat., felicia trahunt vulgum Sen. ph., veluti vulgus sine nomine Iust., eaque ipsa adfinitas … gratiam Fabio ad vulgum quaesierat L.

4. adv. izrazi
a) in vulgus, in volgus za preprosto ljudstvo, za veliko občinstvo, za širše občinstvo, za mase, za prostake, pri preprostem ljudstvu, pri prostakih, (na) splošno, (na)sploh, vobče: in vulgus et in foro dicere Ci., quod … in vulgus gratum esse sentimus Ci. ep., (sc. dies) alter in vulgus ignotus Ci., Cato … ea sentit, quae non sane probantur in volgus Ci. česar preprosto ljudstvo (prostak) ne odobrava, fani pulchritudo et vetustas Praenestinarum etiam nunc retinet sortium nomen, atque id in volgus Ci. pri preprostem ljudstvu, gratae in vulgus leges fuere L., in vulgus edit (z odvisnim govorom) N. razglasiti, da … , multa dare in volgus Lucan.
b) adv. abl. vulgō, volgō α) v velikem številu, v obilici (izobilju), množično, kupoma, trumoma, v trumah (množicah): eiusmodi tempus erat, … ut homines vulgo impune occiderentur Ci., Cn. Plancio se vulgo viri boni … offerebant Ci., ad prandium vulgo vocati Ci., ad prandium invitare? „Minime, sed volgo“ [passim]. Quid est volgo? „Universos“ Ci., hisce litteris, quas vulgo ad te mitto Ci. ep., ut vulgo milites ab signis discederent C., vituli volgo moriuntur in herbis V., Assyrium volgo nascetur amomum V. β) pred vsemi, pred vsem svetom, pred javnostjo, javno: victum volgo quaerere Ter.; od tod (na) splošno, (na)sploh, vseskozi, (vse)povsod: vulgo totis castris testamenta obsignabantur C., sicut vulgo ignari rerum loquebantur Ci., volgoque facturos alia (sc. incendia) L., coronis aureis … vulgo donabatur N., haec habitant ad litora volgo … Cyclopes V., vari lenticulaeque vulgo notae sunt Cels., usu peritus hariolo velocior vulgo esse fertur Ph., Alpina et haec arbor, nec vulgo nota Plin. splošno znano. γ) pogosto(krat), često(krat), velikokrat, pogosto(ma), navadno, običajno, v vsakdanjem življenju: verum illud verbumst, volgo quod dici solet Ter., quaeruntur … evenire vulgo soleat an insolenter et raro Ci., candelabrum … vulgo ostendere ac proferre Ci., volgo audieram Ci., vulgo audio Cels., ut volgo uti solemus Q., hoc, quod volgo sententias vocamus Q. δ) izvenzakonsko, zunajzakonsko, nezakonsko: quos vulgo mater concepit Iust., vulgo concepti dicuntur, qui patrem demonstrare non possunt Dig.

Opomba: Heterocl. abl. sg. vulgū: Varr. fr., Prisc.

vulkán (-a) m

1. (ognjenik) vulcano:
vulkan bruha il vulcano erutta
pobočje, vrh, krater vulkana il pendio, la cima, il cratere del vulcano
aktivni, ugasli vulkan vulcano attivo, spento
podmorski vulkan vulcano sottomarino
astr. mesečevi vulkani i vulcani lunari

2. pren. scoppio, sfogo, impeto:
vulkan navdušenja uno scoppio di entusiamo

vzbúriti (-im) | vzbúrjati (-am)

A) perf., imperf.

1. eccitare:
anat. vzburiti živčne končiče eccitare i dendriti

2. agitare; (vznemiriti, vznemirjati) turbare; (razvneti, razvnemati) eccitare, stimolare; (jeziti) irritare:
vihar vzburja morsko gladino la tempesta agita la superficie del mare
spomin nanjo ga je vzburjal il ricordo di lei lo turbava, lo eccitava
nerazsodno kritiziranje ga je vzburjalo la critica indiscriminata lo irritava

B) vzbúriti se (-im se) | vzbúrjati se (-am se) perf., imperf. refl. agitarsi; turbarsi; eccitarsi (sessualmente)

vzdolžni stopalni lok stalna zveza
anatomija (del stopala) ▸ hosszanti boltozat, hosszanti lábboltozat

vzdŕžanje (vztrajnost) perseverancia f

vzdržanje glasovanja abstención f del voto

vzdržljívost (-i) f tenacia, resistenza; sopportazione, sopportabilità; šport. buona tenuta:
vzdržljivost kovine resistenza del metallo
trpljenje, ki je doseglo meje človeške vzdržljivosti una sofferenza ai limiti della sopportazione umana

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

vzéti tomar ; (sprejeti) recibir, aceptar

vzeti iz sacar
vzeti s seboj llevar consigo; (odvzeti) quitar, retirar
narazen vzeti descomponer
vzeti kaj nase tomar sobre sí a/c, tomar a su cargo, encargarse de a/c; tomar por su cuenta a/c; asumir la responsabilidad de a/c
vzeti kaj zase tomar para sí a/c
vzeti koga k sebi (v hišo) recoger a alg en su casa, dar asilo a alg
vzeti si čas tomarse tiempo
vzeti mero tomar medida
vzeti dopust tomar vacaciones
vzeti v posest tomar posesión de, (s silo) apoderarse de
vzeti na ladjo, na krov tomar a bordo
vzeti koga v službo tomar a alg a su servicio
resno vzeti tomar en serio
tragično vzeti tomar por lo trágico
vzeti slovo od koga despedirse de alg
kakor se vzame según se tome; según (y cómo); depende
vzemimo, da ... supongamos que...
ne si pustiti vzeti, da ... insistir en (nedoločnik)
tega si ne pustim vzeti nadie me privará de hacerlo, no permiteré que se me impida
vzeti koga v zaščito tomar a alg bajo su protección
vzeti v shrambo tomar en depósito
vzeti za šalo tomar a risa (ali en broma)
s silo vzeti arrebatar, tomar por la fuerza
vzeti si kaj k srcu tomar a pecho a/c
vzeti si trud za ... tomarse la molestía de (nedoločnik)
vzeti kaj na znanje quedar enterado de a/c; tomar nota de a/c
vzeti na zapisnik hacer constar en acta (kaj a/c)
to delo vzame (jemlje) mnogo časa este trabajo exige (ali requiere ali lleva) mucho tiempo
vzeti v zakup, najem tomar en arriendo, arrendar
vzeti si koga za vzor tomar ejemplo de alg
vzeti zalet tomar carrerilla
vzeti si življenje quitarse la vida, suicidarse, matarse, poner fin a sus días
vzeti kaj iz žepa (iz obleke) sacar a/c del bolsillo
vzeti za zlo (zameriti) tomar a mal
vzeti za ženo tomar por esposa
vzeti se (poročiti se) maridar

vzgíb (-a) m

1. cenno; tratto:
pozdraviti z vzgibom glave salutare con un cenno del capo

2. impulso; stimolo:
doživetja so mu dala prve vzgibe za pisateljevanje i primi stimoli a scrivere gli vennero dall'esperienza

3. pren. moto; voce:
vzgib neučakanosti moto d'impazienza
srčni vzgib la voce del cuore