Franja

passionnel, le [pasjɔnɛl] adjectif strasten; čustven, ljubezenski; narejen v afektu

passionnel de gloire slavohlepen
crime masculin, drame masculin passionnel ljubezenski zločin, drama

pastellista m, f (m pl. -ti) umet. slikar v pastelu

pastourelle [-rɛl] féminin pastirica; musique, vieilli pastoréla, pastirska pesem ali ples; četrta figura v četvorki

pašàjlija m, pašàlija m (t. pašaly) človek iz paševega spremstva, v paševi službi

pȁta-kârte ž mn. v kvartaški igri enako neugoden položaj za vse partnerje: ne možemo da riješimo kojim ćemo putem da krenemo jer smo pata-karte

pataugeage [patožaž] masculin čofotanje (v vodi, v blatu); zmedenost, zatikanje v govoru

patauger [patože] verbe intransitif čofotati, bresti (v vodi, v blatu); familier zmesti se, zatakniti se (v govoru), izgubljati se v težavah

patera -ae, f (patēra)

1. plitva skodel(ic)a, plitvo torilo, pladenj(ček), daritveno torilo, daritveni pladenj(ček): Varr., Pl., S., O., H., Macr., Plin., Fest. idr., patera, qua mulieres ad res divinas utebantur Ci., pateris libamus et auro V. iz zlatih (daritvenih) toril (ἕν διὰ δυοῖν).

2. meton. vino v torilu: hausit spumantem pateram V.

pâtir [pɑtir] verbe intransitif trpeti; morati trpeti za kaj; trpeti pomanjkanje, biti v bedi

pâtir de l'injustice trpeti zaradi krivice
j'ai à pâtir de ses négligences moram trpeti zaradi njegove zanikrnosti
les affaires pâtissent posli, kupčije stagnirajo

patraque [patrak] féminin, familier stara pokvarjena ura; pokvarjen, izrabljen stroj; slabotna, bolehna oseba; adjectif nekoliko bolan, v slabi formi

se sentir patraque čutiti se bolnega

patrìmōnīj -ija m, patrìmōnijum m patrimonij, v fevdalizrau dedna zemljiška lastnina

patròldžija m pog. vojak v potrulji, v patroli

patronner [-trɔne] verbe transitif

1. podpirati, ščititi, protežirati, zavzeti se (quelqu'un za koga); uvesti v družbo; podeliti (nagrado); priporočiti (prosilce)

2. slikati skozi šablono; krojiti po krojnem vzorcu

patte-d'oie [-dwa] féminin

1. cestno križišče

des pattes-d'oie dangereuses nevarna (cestna) križišča

2. gubice v zunanjem kotu očesa

patter² [pǽtə]

1. neprehodni glagol
blebetati, čvekati; govoriti v žargonu

2. prehodni glagol
mehanično ponavljati (molitve itd.)

Pauline [pɔ́:lain, -li:n]

1. pridevnik
religija pavlinski

2. samostalnik
učenec šole sv. Pavla v Londonu

Pausengymnastik, die, telovadba v odmoru

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pavitō -āre -āvī (frequ. k pavēre) od strahu (zelo) trepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu: Petr., Sil., Macr., Amm. prosequitur pavitans et ficto pectore fatur V., vix adeo adgnovit pavitantem ac dira tegentem supplicia V., pueri in tenebris pavitant finguntque futura Lucr. pavitante gressu sequere pallentes vias Sen. tr., quam simul effusis pavitantem fletibus heros flagrantesque genas vidit Val. Fl., tum vero adspiceres pavitantem et condere semet nitentem sociis iuvenem Sil., quam restare viro labem, qui accedere portis audeat ac dirum veniat pavitantibus omen! Sil.; occ. tresti se zaradi mrzlice (vročice) = imeti mrzlico (vročico), bolehati za mrzlico (vročico), biti mrzličen (vročičen): uxorem Philumenam pavitare nescio quid dixerunt: id si forte est nescio Ter., pavitantes palpebrae Cael.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.