Franja

agape [əgéip] prislov & povedkovnik pridevnik
odprtih ust, zevajoč; bolščeče; zijajoč, bolščeč

to stand (ali be) agape zijati, prodajati zijala

age¹ [eidž] samostalnik
starost; vek, era, čas; polnoletnost

sleng to act (ali be) one's age obnašati se svoji starosti primerno
at the age of v starosti
at this age dandanes
to bear one's age well biti videti mlajši kot je v resnici
to come of age postati polnoleten
age of discretion doba duševne zrelosti
down the ages cela stoletja
age of fishes geologija devon
age group starostna skupina
geologija the Ice Age ledena doba
Middle (ali Dark) Ages srednji vek
he is my age je moje starosti
of age polnoleten
old age starost
old age pension starostna pokojnina
over age prestar
tender age nežna starost, zgodnja mladost
under age mladoleten
what age are you? koliko si star?

age-limit [éidžlimit] samostalnik
starostna meja

to retire under the age-limit predčasno se upokojiti

agger -eris m (aggerere) „vse, kar se nanosi za utrdbo“

1. gradivo za nasip (zemlja, ruševine, kamenje, drevje, pesek): aggerem petere Ci. iti po..., comportare aggerem C., cratibus atque aggere paludem explere ali aggere et cratibus fossas explere C. ali fossas aggere complere V., cavernas aggere implere Cu., trabes multo aggere vestire C., rates terra et aggere integere C.; pesn.: tecta aggere moliri V. graditi in z zemljo utrditi, tepidoque onerabant (ossa) aggere terrae V.

2. met. zemeljski namet, nasip, okop: terreus Varr., terreno ex aggere bustum V., agrestis T. zemeljski nasip kot poljska ograja; taborski nasip: sedes castrorum in morem... aggere cingit V.; oblegovalni nasip: aggerem struere T. ali exstruere, instruere C. ali iacere C., S. ali erigere Lucan. napraviti, nasuti, aggerem ad urbem promovere (za napad) L., aggeribus ignes inicere L. zažgati (ti nasipi so bili namreč deloma iz protja in vejevja); pren.: esset... agger Italiae oppugnandae Graecia Ci.

3.
a) rimski mestni okop: aggere et fossis et muro circumdat urbem (Servius) L. (ta okop je bil na vzhodu mesta od Kolinskih do Eskvilinskih vrat) = agger Tarquinii Superbi Plin. (ker ga je ta kralj povišal) = agger maximus Ci. (bil je namreč 7 stadijev dolg, 50 čevljev širok in nad 60 čevljev visok). To staro utrdbo je Mecenat deloma spremenil v sprehajališče, kjer so se radi mudili glumači, vedeževalci idr. kratkočasniki; na njegovem spodnjem delu proti mestu so prebivali mnogi reveži: Q. Iuv., Suet., nunc licet aggere in aprico spatiari H.; od tod pesn. sploh mestni okop: proelia miscent aggeribus moerorum V., quem pulsi pristina Turni aggere moerorum sublimem gloria tollit V., cocto aggere opus Pr. zidovje iz žgane opeke.
b) obmejna utrdba, deželna obramba: latus unum Angrivarii lato aggere extulerant T.
c) pristaniški, obrežni nasip: Vitr., aggerem iaciebat a litore C., incohatus a Druso agger Rheno coërcendo T., aggeribus ruptis exit amnis V.; pesn. ježa, breg sploh: gramineus ripae agger V., herbosus agg. O., flumineus agg. Sil.
č) nasuto cestno površje, nasuta cesta: viae deprensus in aggere serpens V. na cestišču, aggerem viae III cohortes obtinuere T.; aggeres umido paludum imponere T. nasute ceste v močvirju, solidus agg. Stat.

4. pesn. vzpetina, višina, kup: aggeres Alpini V. alpski vrhovi, tumulique ex aggere fatur V. iz gomile, comprenditur ignibus agger O. grmada, agg. busti Val. Fl., aggeres nivei V. kupi snega, agger armorum T., in mediis exsangui rege reperto aggeribus Val. Fl., cadaverum, caesorum aggeres Amm.; tudi = vzdigajoče se morsko valovje: consurgit ingens pontus in vastum aggerem Sen. tr., nec rursus ab alto aggere deiecit pelagi, sed pertulit unda Lucan., consurgens agger aquarum Sil.

Opomba: Star. obl. arger, v rokopisih tudi adger, pri Luc. acc. āgerem, abl. āgere.

aggredior (adgredior) -gredī -gressus sum (ad in gradī)

1. priti, iti, prihajati, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, bližati se, približ(ev)ati se komu ali čemu, abs.: contra adgredibor (gl. opombo) Pl.; z acc.: adgredior hominem Pl.; z ad: quin ad hunc adgredimur? Pl.; s krajevnimi adv.: non enim repelletur inde, quo aggredi cupiet Ci., qua aggressi erant (Galli) Ci., oras omnes, qua mare aggreditur Plin.

2. occ.
a) s posebnim namenom (pri)bližati se komu, lotiti (lotevati) se ga = nagovoriti in zaprositi ga, obrniti (obračati) se na koga, skušati si ga pridobiti za svoje namene: Ter., quin ego hunc adgredior de illa? Pl., Locustam ego Romae aggrediar atque, ut opinor, commovebo Ci. ep., legatos alium ab alio divorsos adgreditur S., adgr. crudelitatem principis T., modestiam alicuius T. izkušati; adgr. Heraclium artificio Ci., talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., aliquem adgr. arte (z zvijačo) L., aliquem pecuniā S., skušati podkupiti koga, animos largitione T.
b) sovražno lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) ga; abs.: simul a mari, simul a terra L.; z obj.: bene comitatum Ci., eos impeditos et inopinantes C., navem pluribus navibus C., aliquem ferro N., O., murum, castella et oppida S., milites palantes inermes S., Hannibalem L., aliquem proelio Suet.; pren. sodno lotiti (lotevati) se koga, koga sodno napasti (napadati), prije(ma)ti, preganjati: ut sic absentem aggrederentur N., aliquem vi et legibus agg. Suet.

3. pren. lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti se česa, začenjati, poskusiti (poskušati) kaj: dolum Pl., ancipitem causam, officia Ci., aliam rem, maiora et aspera S., maiora viribus V., honores V. prevze(ma)ti, facinus L., nefas O., opus L., T.; pogosto z ad: ad opus L., ad ius causamque, ad crimen Ci. prihajati k..., ad spem oratoris Q., ad rem publ. Vell. stopiti v javno življenje, ad cetera Ap. nadaljevati (v govoru); z ad in gerundivom: adgredior ad dicendum Ci., adg. ad iniuriam faciendam Ci. misliti na to, da bi storil krivico; z inf.: de quibus dicere adgrediar, si... Ci., Iugurtham beneficiis vincere adgressus est S., oppidum altissimis moenibus oppugnare aggressus C., mollire impetum adgrediuntur L., (Titanes) adgressi Iovem detrudere regnis V., materiam caedere aggressus Cu.; abs.: aliā adgrediemur viā Ter., in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio diligens Ci.

Opomba: St.lat. obl.: aggrētus, adgrētus ali adgrettus = adgressus: Enn. ap. P. F.; fut. I. adgredībor: Pl.; inf. pr. adgredīrī, adgredīrier: Pl., pr. ind. adgredīmur: Pl.

aggressive [əgrésiv] pridevnik (aggressively prislov)
napadalen, agresiven; prepirljiv, bojevit; vztrajen

aggressive war napadalna vojna
ameriško, pogovorno to assume (ali take) the aggressive postati napadalen

agguerrito agg.

1. izurjen (za vojno)

2. pren. močen, hraber, prekaljen

3. (strokovno) podkovan, sposoben:
è uno storico agguerrito to je sposoben zgodovinar

aghast [əgá:st] pridevnik (at nad)
prestrašen, zastrašen, prepadel, osupel

to stand aghast at biti prepaden nad, biti ves iz sebe zaradi

agir [ažir] verbe intransitif delovati, ravnati, postopati, delati, obnašati se; posredovati (auprès de pri); učinkovati, vplivati; chimie reagirati

s'agir de iti za
manière féminin d'agir ravnanje, počenjanje
agir à la légère ravnati lahkomiselno
agir bien, mal envers, avec, à l'égard de quelqu'un dobro, slabo s kom ravnati
le moment est venu d'agir prišel je trenutek, ko je treba nastopiti
faire agir spraviti v delovanje, sprožiti, pognati
agir en honnête homme ravnati kot poštenjak
agir de soi-même ravnati na lastno iniciativo
laisser agir la nature pustiti, da narava stori svoje
agir pour quelqu'un potegovati se za koga
agir sur quelqu'un vplivati, pritiskati na koga
agir en justice podvzeti sodne korake
de quoi s'agit-il za kaj gre?
il ne s'agit pas de ça ne gre za to
c'est de moi, de vous qu'il s'agit za mene, za vas gre
il s'agit pour moi de savoir ... gre mi za to, da vem ...
il ne s'agit plus de discourir, il faut agir ne gre več za razpravljanje, treba je delati, nekaj napraviti, ukreniti
s'agissant de z ozirom na, glede na, kar se tiče, ker gre za
il s'agit de savoir si ... vprašanje je, če ...

agneau [anjo] masculin jagnje; jagnjetina; ovčja koža; (religion)

agneau pascal velikonočno jagnje
doux comme un agneau krotek ko jagnje
(figuré) c'est un agneau to je miren, miroljuben človek

agog [əgɔ́g] prislov & povedkovnik pridevnik
željno, poželjivo, nestrpno; ves napet

to be agog with napeto pričakovati
all agog on (ali upon, about, with) ves iz sebe zaradi

a-going [əgóuiŋ] prislov
v teku

to set a-going pognati

agoníja agony, death struggle; last throes pl; figurativno agony, mental anguish, extreme suffering

biti v agoníji to be at the point of death, to be at one's last gasp, arhaično to agonize
pasti v agoníjo to begin one's death struggle

agony [ǽgəni] samostalnik
hudo trpljenje, muka; agonija, smrtni boj

agony column časopisni stolpec, v katerem iščejo pogrešane, prosijo za pomoč itn.
to pile on (ali up) the agony močno pretiravati; podaljšati trpljenje, trpinčiti
agony of sorrow srčna bol
agony of suspense mučna negotovost

agradecer [-zc-] ceniti, hvaležno sprejeti (priznati), zahvaliti se, hvaležnega se izkazati; izplačati se

eso no lo agradezco a nadie za to nisem nikomur dolžan hvaležnosti

agréable [agreabl] adjectif prijeten, ljubezniv, privlačen, simpatičen, zapeljiv; dobrodošel (novica), všečen (zunanjost)

il me serait agréable de vous rencontrer bilo bi mi drago, da se sestanem z vami
ce sont des gens agréables to so prijetni, simpatični ljudje
pour vous être agréable da vam izkažem uslugo
si cela vous est agréable če vam je prav (všeč)
joindre l'utile à l'agréable združiti koristno s prijetnim

agree [əgrí:]

1. neprehodni glagol (to v)
privoliti (with s)
strinjati se, skladati se, soglašati (on, upon, about o)
dogovoriti, sporazumeti se
slovnica (with) skladati se

2. prehodni glagol (to, with s)
izravnati, pomiriti, v sklad spraviti, uskladiti

as agreed kot smo se dogovorili
to be agreed sporazumeti se
agreed! velja!
it doesn't agree with me tega ne prenesem
to agree like dog and cat razumeti se kakor pes in mačka
to agree to differ ne se več truditi, da bi prepričal drug drugega, poravnati spor

agreeable [əgríəbl] pridevnik (agreeably prislov) (to)
sprejemljiv; prijeten, ustrezen, primeren, skladen; naklonjen

I am agreeable to it s tem se strinjam
domačno I am agreeable meni je prav

agreement [əgrí:mənt] samostalnik (to, with s)
soglasnost, sloga, skladnost; sporazum; dogovor, pogodba

to be in agreement ujemati, skladati, razumeti se
by agreement po dogovoru
to come to (ali make) an agreement sporazumeti se
by general (mutual) agreement po splošnem (medsebojnem) dogovoru
as per agreement po dogovoru, sporazumno
pooling agreements skupna korist

agréer [agree] verbe transitif blagohotno sprejeti, odobriti, privoliti (quelque chose v kaj), dopustiti, dovoliti; verbe intransitif ugajati, prijati, biti všeč

le ministre a agréé votre demande minister je ugodil vaši prošnji
ce plan ne m'agrée pas ta načrt mi ni všeč
si cela vous agrée če vam je to prav, všeč, vam konvenira
se faire agréer par, dans doseči sprejem v, biti sprejet v
veuillez agréer mes sentiments distingués blagovolite sprejeti moje spoštljive pozdrave