abdrücken stiskati, stisniti; (wegdrücken) odrivati, odriniti, odmikati, odmakniti; ein Gewehr: sprožiti; eine Form: odtisniti, narediti odtis; eine Ader: narediti kompresijo; eine Gasleitung: narediti tlačni preizkus
Abdrücker, der, (-s, -) Technik odmikalo
abducción ženski spol vojska okret (premik) v stran
abduce [æbdjú:s] prehodni glagol
odvračati, odmikati; iztegovati
abducent [æbdjú:sənt] pridevnik
iztegovalen
anatomija abducent muscle iztegovalka
abdūcō -ere -dūxī -ductum
1. odvesti (odvajati,) odpeljati, s seboj vzeti, jemati, pripeljati: aliquem convivam (ad cenam) Ter., cohortes secum C., somnos O., abductae capellae O. Izhodišče večinoma s praep.: Pl., Naev. fr., exercitum ab Sagunto L., collegam vi de foro L., aliquos de piratis Ci., aliquem ex acie Ci., iste a foro abduci solebat Ci., Smer: exercitum Romam L., aliquem domum Ci. Od tod pesn.: me quascumque abducite terras V.; sicer s praep.: Pl., Ter. idr., in curiam, in servitutem L., in lautumias Ci., legatos ad cenam in Academiam Ci., eum inde ad regem N. Occ. siloma odvesti =
a) (žensko) ujeti, ugrabiti: Ter., Afr. fr., Isidori filiam ab Rhodio tibicine abduxerat Ci., uxorem abduxit ab Amynta Ci., gremiis pactasabd. V., aliquam marito ali matrimonio alicuius Suet.
b) uropati, ugrabiti: mancipia, familiam Ci., aliquam morti Petr., equos duos Cu., armenta Plin., armenta abducta O.
2. odpeljati, odvze(ma)ti, sne(ma)ti, odpraviti (odpravljati): clavem Pl. sneti, capita retro longe ab ictu V. umakniti udarcu, campos in cavernam soli lapsus abducet Sen. ph. bo pokopal, abducti montes Val. Fl. odmaknivši se, abducere togam a faucibus ac summo pectore Q., alicui aquam Icti.
3. pren.
a) odvrniti (odvračati): Pl., Ter., Sen. rh., aliquem a meretricio quaestu Ci., cogitationem ab consuetudine Ci., aliquem de consiliis Ci., abducuntur homines ab institutis suis magnitudine pecuniae Ci., ab his hominibus ... ad hanc hominum libidinem ... me abducis? Ci., me odvračaš in hočeš zapeljati v ...?
b) zavesti (zavajati), izneveriti (izneverjati) koga komu: ab aliquo legiones C., ut ab illis abductum exercitum teneat ipse C., abducere servum ab avo Ci., ut hos abs te discipulos abducerem Ci., aliquem a fide Ci., equitatum Dolabellae ad se Ci. na svojo stran spraviti.
c) poniž(ev)ati: artem ad mercedem atque quaestum Ci.
č) fil. ločiti: a coniecturis divinationem C.
Opomba: Star. imp. abduce: Pl., Ter.; sinkop. pf. abdūxtī = abdūxistī: Pl.
abduct [æbdʌ́kt] prehodni glagol
odvleči, ugrabiti, nasilno odpeljati
anatomija iztegniti
abducteur [abdüktœr] masculin mišica odmikalka, abduktor
abductiō -ōnis, f (abdūcere)
1. odgon (v suženjstvo): Vulg., rusticorum Cod. Th., in abductione esse Ambr. v sužnosti.
2. ugrabitev, rop: servi Cod. Th.
3. met.: osamljenost: Vulg.
abduction [æbdʌ́kšən] samostalnik
odpeljava, ugrabitev; izpeljava
anatomija iztegovanje
logika abdukcija, izpeljava
abduction [-ksjɔ̃] féminin gibanje uda proč od osrednje linije telesa
abductor [æbdʌ́ktə] samostalnik
ugrabitelj
anatomija iztegovalka
abdukcij|a ženski spol (-e …) die Abduktion
abdùkcija ž (lat. abductio) abdukcija, odmik
abdúkcija pravo (ugrabitev) abduction
abdúkcija (-e) f med. (odmik, odmaknitev) abduzione
Abduktion, die, abdukcija
abduktor moški spol (-ja …) der Abduktor, der Abziehmuskel
abdúktor anatomija abducent muscle, abductor (muscle)