Franja

bibagno, bibagni agg. z dvema kopalnicama (v oglasih):
vendesi appartamento bibagno, bibagni prodam stanovanje z dvema kopalnicama

bicamerātus 3 (bi in camera) z dvema predeloma, z dvema prekatoma, dvopredelen, dvoprekaten: Ambr., ecclesia Aug.; subst.

bichon, ne [bišɔ̃, ɔn] masculin, féminin bel psiček z dolgo svileno dlako; familier ljubljenček (otrok)

bicuspide agg.

1. dvovrsten, dvovrh, z dvema konicama

2. anat. dvoškric:
valvola bicuspide mitralna zaklopka

bičkàrati -ām pokati z bičem

bìčkija ž (t. bički)
1. čevljarski nož z zaokroženim rezilom
2. nož zaklepček
3. ročna žaga

bȉčnuti -nēm udariti z bičem

bieldar slamo z vilami natresti

biforis -e (bi in forēs)

1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.

biga f hist. dvokolesen voz z dvovprego, biga (pri starih Rimljanih)

bīgātus 3 (bīgae) z vkovano dvovprego (označen): Plin., argentum L.; subst. bīgātī -ōrum, m (sc. nummi) rim. srebrni denariji z vkovano dvovprego: L., Plin., T.

bigemmis -e (bi in gemma) z dvema popkoma, dvobrsten: reseces Col.

bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
1. belec, belokožec
2. konj belec
3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
4. beljak: bijelac u jajetu
5. bela odeja
6. predmet bele barve (denar ipd.)
7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec

bijouterie [-žutri] féminin trgovina z dragulji, z nakitom, draguljarna; draguljarstvo, juvelirstvo; nakit

bijouterie fantaisie nepristen nakit
bijouterie en filigrane filigranski nakit

bijuteríe -i f

1. dragulj, dragocen nakit

2. trgovina z nakitom, draguljarna

bilama agg. invar. z dvema klinicama:
rasoio bilama britev z dvema klinicama

bilanx -ancis (bi in lanx) z dvema skledicama (o tehtnici): libra M.

bìlikum m (n. willkommen) čaša ali vrč, ki z njim gostitelj nazdravi gostu ob prihodu v hišo

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

bìljōrčica ž, bìljōrka ž igla za vezenje z zlatom