Franja

poljúb kiss; humoristično osculation

glasen poljúb smack
sočen poljúb a smack on the lips
Judežev poljúb a Judas kiss, a traitor's kiss
dati poljúb to give someone a kiss, to kiss
dati si poljúb sprave to kiss and be friends, to kiss and make up
z roko poslati, vreči komu poljúb to blow someone a kiss, to kiss one's hand to someone, to throw someone a kiss
z roko ji je poslal poljúb he kissed his hand to her
s poljúbi komu solze obrisati to kiss away someone's tears
poljúb na roko kissing someone's hand, kissing hands
vreden poljúba kissable

pomemb|en [é] (-na, -no) bedeutend (zelo hochbedeutend, manj minderbedeutend), wichtig (zelo hochwichtig, za vojno kriegswichtig, življenjsko lebenswichtig), von Bedeutung, relevant; človek: bedeutend, prominent; dan, knjiga: bedeutungsvoll, (usoden) bedeutungsschwer; (odločilen) maßgebend, ausschlaggebend, (ki pomeni preokret) einschneidend; (upoštevanja vreden) erheblich (pravno rechtserheblich); (ki omogoča vpogled) [aufschlußreich] aufschlussreich; za nadaljnji razvoj: belangreich
posebno pomemben von höchster Bedeutung, von höchster Wichtigkeit, problem: erstrangig
biti pomemben Bedeutung haben, von Bedeutung/Wichtigkeit sein, ins Gewicht fallen, eine große Rolle spielen, (tudi igrati vlogo) mitspielen
biti pomemben Xu Wert legen auf: X legt …
pomembni ljudje Leute von Rang
imeti kaj za pomembno als wichtig betrachten, (etwas) groß schreiben
ne imeti za pomembno als unwichtig betrachten, (etwas) klein schreiben

pomilovanj|e srednji spol (-a …) das Bedauern
pomilovanja vreden bedauernswürdig, bedauernswert

pomilovánje pity; compassion; commiseration

on je pomilovánja vreden he is much to be pitied
pomilovánja vreden pitiable, deplorable, deserving pity, worthy of compassion

pomilovánje pitié ženski spol , commisération ženski spol , apitoiement moški spol , attendrissement moški spol

pomilovanja vreden digne de pitié (ali de compassion), pauvre, lamentable
vredno pomilovanja à faire pitié
biti pomilovanja vreden être à plaindre

pomilovánje compasión f ; piedad f ; conmiseración f

brez pomilovanja sin compasión
zbuditi pomilovanje despertar compasión
pomilovanja vreden digno de compasión

popravil|o srednji spol (-a …) die Reparatur (malo Kleinreparatur, avtomobila Autoreparatur); obleke, besedila: die Ausbesserung; (vzdrževanje) die Instandsetzung, Instandhaltung
naknadno popravilo die Nachbesserung
popravila množina Reparaturarbeiten množina, Instandsetzungsarbeiten množina
delavnica za popravila das Ausbesserungswerk, za popravila oblek: die Änderungsschneiderei
potreben popravila ausbesserungsbedürftig, reparaturbedürftig, erneuerungsbedürftig
vreden popravila ausbesserungswürdig
stroški popravila Reparaturkosten množina

posnemanj|e¹ [é] srednji spol (-a …) die Nachahmung; die Nachfolge; pri oblikovanju: die Nachbildung (nach); (oponašanje) das Nachäffen
posnemanja vreden nachahmenswert, nachahmungswürdig
gon po posnemanju der Nachahmungstrieb
zbuditi posnemanje Schule machen

posnémanje, posnétje (smetane) écrémage moški spol ; (pene) écumage moški spol ; figurativno imitation ženski spol , copie ženski spol , singerie ženski spol ; (goljufivo) contefaçon ženski spol , contre-épreuve ženski spol , pastiche moški spol

posnemanja vreden zgled exemple moški spol à suivre (ali digne d'être imité)
suženjsko posnemanje copiage moški spol

posnémanje imitación f ; copia f

posnemanja vreden digno de ser imitado; ejemplar
posnemanje glasov onomatopeya f

posto² m

1. mesto:
prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
essere a posto biti urejen, v redu
essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
al posto di namesto

2. (prosto) mesto, prostor:
fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
posto barca navt. privez
posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
posto in piedi stojišče
posto a sedere sedež
posto d'onore častno mesto
posto in Parlamento sedež v parlamentu

3. voj.
posto di blocco blok
posto di comando komandno mesto
posto di guardia stražarsko mesto
posto di medicazione previjališče

4. mesto, delo, služba, funkcija:
un posto di segretario mesto tajnika
ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
mettersi a posto najti lepo delo, službo

5. kraj, mesto:
usanze del posto krajevne navade
sul posto na mestu:
recarsi sul posto oditi na mesto
conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

6. (javni) lokal:
ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

7. evfemistično stranišče:
devo andare in quel posto moram na stranišče

povoha|ti [ó] (-m) vohati

1. beschnuppern, beschnüffeln

2.
figurativno komaj povohati knjigo: kaum angucken

3.
figurativno še pes ne povoha česa: damit lockt man keinen Hund vom Ofen, danach kräht kein Hahn
koga: von dem nimmt kein Hund einen Bissen Brot
X ni vreden, da ga pes povoha X ist keinen [Schuß] Schuss Pulver wert

povóhati (-am) perf. fiutare, annusare, odorare; pog. pren.
ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, rimase solo come un cane
pren. česa takega pri nas še pes ne bi povohal roba così da noi non la compra nessuno
pren. nisi vreden, da te pes povoha sei un vero disutilaccio
pren. dijak knjige še povohal ni lo studente il libro non lo ha nemmeno toccato
pren. pijače še povohal ni non ha bevuto nemmeno un goccio
pren. smodnika še nismo povohali non abbiamo ancora ricevuto il battesimo del fuoco

poželenj|e [ê] srednji spol (-a …) das Verlangen, die Begierde
čutno poželenje sinnliches Verlangen, die Fleischeslust
objekt poželenja das Lustobjekt
poželenja vreden figurativno begehrenswert

prebit¹ (-a, -o) durchbrochen
ne vreden prebite pare keinen [Schuß] Schuss Pulver wert, keine müde Mark wert
| ➞ → prebiti¹

prebít¹ (-a -o) adj.

1. sfondato, fracassato, perforato:
pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
ne biti vreden prebite pare non valere un'acca

2. bastonato, picchiato

3. (presnet) maledetto

precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov

premisl|ek moški spol (-ka …) die Überlegung, (tehtanje) die Erwägung (temeljit reiflich)
prvi premislek die Vorüberlegung
čas za premislek die Bedenkzeit, die Denkpause
rok za premislek die Überlegungsfrist
brez premislka unbesehen, drauflos, drauflos-
(gospodariti draufloswirtschaften, govoriti drauflosreden), frischweg, blindlings
vreden premislka erwägenswert, diskutabel
s premislom mit Bedacht

premožênje (-a) n patrimonio, averi, beni, ricchezze, fortuna, sostanze:
zaigrati premoženje perdere al gioco i propri averi
pognati vse svoje premoženje dissipare le proprie fortune
krznen plašč je vreden celo premoženje la pelliccia vale un capitale
kopičiti premoženje accumulare ricchezze

pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

2. meton.
a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.