Franja

Papier, das, (-s, -e) papir (holzfreies brezlesni, holzhaltiges srednjefini); Papiere, pl , papirji, dokumenti; etwas zu Papier bringen zapisati, napisati, spraviti na papir; etwas aufs Papier werfen vreči na papir, na hitro zapisati; figurativ nur ein Fetzen Papier samo kos papirja; Papier ist geduldig papir vse prenese

papir¹ moški spol (-ja …) das Papier, -papier (asfaltni Asphaltpapier, bambusov Bambuspapier, barvast Buntpapier, biblijski Dünndruckpapier, brusni Glaspapier, Schleifpapier, cigaretni Zigarettenpapier, časopisni Zeitungspapier, črtan Linienpapier, darilni ovojni Geschenkeinwickelpapier, dekoracijski Dekorationspapier, filtrirni Filtrierpapier, Filterpapier, Seihpapier, fini Feinpapier, fotografski Fotopapier, gofriran Prägepapier, indigov Indigopapier, industrijski Industriepapier, izolirni Isolierpapier, japonski Japanpapier, karbonski Karbonpapier, Durchschlagpapier, kartografski Landkartenpapier, katraniziran Teerpapier, konceptni Konzeptpapier, konopneni Hanfpapier, koordinatni Koordinatenpapier, kopirni Kopierpapier, kredni Kreidepapier, krep [Kreppapier] Krepppapier, lakmusov Lackmuspapier, lanen Leinenpapier, lepilni Klebpapier, logaritemski Logarithmenpapier, marmoriran Marmorpapier, metalizirani Metallpapier, milimetrski Millimeterpapier, naoljen Ölpapier, notni Notenschreibpapier, ofsetni Offsetpapier, okrasni Geschenkpapier, ovojni Einschlagpapier, Einpackpapier, Packpapier, Verpackungspapier, Umschlagpapier, Einwickelpapier, prerisovalni Pauspapier, pergamentni Pergamentpapier, pisarniški Büroschreibpapier, pisemski Briefpapier, pisemski z glavo Geschäftspapier, povoščen Wachspapier, razvijalni Entwicklungspapier, reagenčni Indikatorpapier, Reagenzpapier, rižev Reispapier, ročno izdelan Büttenpapier, rotacijski Rotationspapier, satasti Wabenpapier, satiniran Satinpapier, sljudni Glimmerpapier, smirkov Schmirgelpapier, Sandpapier, star Altpapier, strojepisni Schreibmaschinenpapier, surovi Rohpapier, svileni Seidenpapier, toaletni Klosettpapier, Klopapier, Toilettenpapier, transparentni Transparentpapier, usnjati Lederpapier, spojni Vorsatzpapier, visokosijajni Hochglanzpapier, za beležke Schmierpapier, za letalska pisma Luftpostpapier, za matrice Matrizenpapier, za meso Fleischeinwickelpapier, za peko Backpapier, za tisk Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, za vreče Sackpapier, za zračne filtre Luftfilterpapier, z bruševino Holzschliffpapier, s poslovno glavo Geschäftspapier, z visokim sijajem Glanzpapier)
odpadni papir die Makulatur, das Altpapier
… papirja Papier-
(debelina die Papierstärke, izdelava die Papierherstellung, košček der Papierfetzen, der Papierschnitzel, list das Papierblatt, pola der Papierbogen, predelava die Papierverarbeitung, teža das Papiergewicht, vlaganje Papiereingabe, vrsta die Papiersorte)
figurativno papir vse prenese Papier ist geduldig
iz papirja aus Papier, Papier-
(ladjica das Papierschiffchen, avionček die Papierschwalbe)
na papir aufs Papier
vreči na papir (na hitro zapisati) aufs Papier werfen, hinwerfen
spraviti na papir zu Papier bringen
na papirju auf dem Papier (tudi figurativno)
blokada na papirju die Papierblockade
za papir für das Papier, Papier-
(koš der Papierkorb, les das Papierholz, nož das Papiermesser, škarje die Papierschere)
tanek kot papir figurativno papierdünn

papír papier moški spol

papirji documents moški spol množine, papiers moški spol množine
azbestni papir papier amiante
barvasti papir papier de couleur
bel, nečrtan papir papier blanc
biblijski papir (tanek) papier indien (ali biblique)
cigaretni papir papier à cigarettes
časopisni papir papier-journal moški spol, papier à journaux
črtan papir papier réglé (ali rayé)
filtrirni papir papier à filtrer
izolacijski papir papier isolant
karbonski, kopirni papir papier carbone
karirani papir papier quadrillé
konceptni papir papier brouillon
kopijski papir papier pelure
krep papir papier crêpé
kup papirja pile de papier
(kvalitetni) papir iz cunj papier de chiffons
ladijski papirji papiers de bord
lakmusov papir papier de tournesol
makulaturni (star) papir vieux papier
maščobni papir papier sulfurisé
milimetrski papir papier quadrillé à millimètres
močan zavijalni papir papier kraft
muholovni papir papier à mouches
na papirju (v teoriji) sur papier
notni papir papier à musique
ovojni papir papier d'emballage (ali de paquetage)
papir v rolah papier continu (ali roulé sur cylindre, sans fin)
paus-papir papier calque (ali à calquer)
pisalni papir papier à écrire, papier écolier
pisarniški papir papier écu (ali ministre)
pisemski papir papier à lettres
poslovni, trgovski papirji papiers d'affaires, de commerce
prerisovalni papir papier végétal (ali gélatine, à calquer)
prosojni papir papier translucide
risalni papir papier à dessin
rotacijski papir papier à journal
satinirani papir papier calandré
smirkov papir papier émeri (ali abrasif)
srebrni papir papier (ali feuille ženski spol) d'aluminium (ali familiarno d'argent)
staniolni papir feuille d'étain
strojepisni papir papier (pour) machine (à écrire)
svileni papir papier vélin (ali de soie)
tapetni papir papier peint (ali de tapisserie)
tiskovni papir papier d'imprimerie
toaletni papir papier hygiénique, familiarno papier de cabinets
trgovina s papirjem papeterie ženski spol
vrednostni papir (papier) valeur ženski spol, effet moški spol, titre moški spol
vreči (napisati) na papir jeter (ali mettre, coucher) sur le papier

papír (-ja) m

1. carta:
mečkati, rezati, trgati papir gualcire, tagliare, strappare la carta
pisati, risati na papir scrivere, disegnare sulla carta
čečkati po papirju scarabocchiare sulla carta
zaviti v papir incartare
vzeti papir in svinčnik ter začeti pisati prendere carta e matita e comiciare a scrivere
pola, rizma papirja foglio, risma di carta
cigaretni papir cartina da sigarette
filtrirni papir cartina da filtro
fotografski papir carta sensibile; carta fotografica
karbonski, indigo papir carta carbone, carta copiativa
kolkovani papir carta bollata
papir za pivnike carta assorbente
pisarniški papir carta da scrivere
pisemski papir carta da lettere
risalni papir carta da disegno
toaletni papir carta igienica
biblijski papir carta bibbia
brezlesni papir carta senza legno
časopisni papir carta da giornale
izolirni papir carta isolante
japonski (svileni) papir carta di riso
konceptni papir carta da brutta copia
krep papir carta crespata
kem. lakmusov papir carta, cartina al tornasole
milimetrski papir carta millimetrata
notni papir carta da musica
oljnati papir carta oleata
pavs papir carta lucida
recikliran papir carta riciclata, carta ecologica
smirkov papir carta smerigliata
staniol papir carta stagnola
stekleni papir carta vetrata
svileni papir carta velina

2. (zapis, zapiski; listina) carta; carte; documento; pejor. scartoffie; šalj. papiro:
brez papirja ni pravice senza le carte (necessarie) non si otiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qsc. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

3. šport. peso minimosca
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
papir vse prenese la carta si lascia scrivere
pren. brez papirja ni pravice senza le (necessarie) carte non si ottiene giustizia
vreči kaj na papir mettere qcs. per iscritto
obstajati le na papirju esserci solo sulla carta

pâsoš m, pȁsoš m (n. Paß)
1. potni list: -em preći državnu granicu
2. živinski potni list: dolje s konja, to je kraden konj, gdje ti je pasoš; potpisati kome pasoš ekspr. izključiti koga iz šole, vreči iz službe

pasto m obrok; jed:
fare due pasti al giorno jesti dvakrat dnevno
il popolo dei cinque pasti ljudstvo, ki je petkrat dnevno, Angleži
un pasto abbondante obilen obrok
saltare il pasto ne jesti
vino da pasto namizno vino
dare in pasto al pubblico pren. vreči v javnost, objaviti

patada ženski spol brca

dar patadas en el suelo udarjati z nogami ob tla
arrojar a patadas koga ven vreči

patita ženski spol

poner de patitas en la calle (a) komu vrata pokazati, ven vreči

pavé [pave] masculin tlakovalna kocka, plošča; tlak; figuré, familier ulica; familier predolg in slabo sestavljen članek

à petits pavés kockast (blago)
pavé en asphalte, en béton, en pierre, en bois tlak iz asfalta, betona, kamenja, lesa
pavé de l'ours (figuré) medvedja usluga
batteur masculin de pavé postopač
(familier) c'est le pavé dans la mare (figuré) nepričakovan dogodek, ki povzroči škandal
battre le pavé pohajkovali, postopati
brûler le pavé hitro teči, voziti
céder le pavé à quelqu'un prepustiti komu prvenstvo, prednost
avoir un pavé sur l'estomac slabo prebavljati
être sur le pavé (figuré) biti na cesti, brez doma, brez dela
jeter, mettre sur le pavé (figuré) vreči na cesto
tâter le pavé (figuré) raziskovati položaj
tenir le haut du pavé biti na najvišji družbeni stopnji, igrati veliko vlogo

perte [pɛrt] féminin izguba; poguba; propad; škoda; izpad, upad(anje), izginjanje; odtekanje; commerce deficit, pasivni saldo

à perte (commerce) z izgubo
travailler à perte delati z izgubo
à perte de vue kakor daleč sega oko; brezkončno; ne da bi prišli do kakega zaključka
en pure perte popolnoma zaman; brez vsake koristi, brez haska
perte d'argent, au change, de courant, de fortune, d'honneur, d'intérêts, de poids, de temps, de prestige izguba denarja, pri menjavi, toka, premoženja, časti, obresti, teže, časa, prestiža
perte des droits civiques izguba državljanskih pravic
les pertes en hommes et en matériel izgube ljudi in materiala
perte par incendie škoda zaradi požara
perte partielle, totale delna, celotna izguba, škoda
perte de sang izguba krvi; krvavenje
perte sèche (commerce) čista izguba
perte en valeur izguba vrednosti
perte de la vue izguba vida, oslepitev
indemnité féminin de la perte nadomestilo za škodo
combler, couvrir une perte (po)kriti izgubo
courir à sa perte drveti v (svojo) pogubo, propast
entraîner, réparer une perte prinesti, popraviti izgubo
subir, essuyer une (grosse) perte imeti (veliko) izgubo
(familier) mettre quelqu'un à la porte, chasser quelqu'un avec pertes et fracas koga brutalno vreči skozi vrata, ga spoditi

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

písmo letter; missive; (kratko) note

trgovsko písmo commercial letter, arhaično favour
odprto písmo (v časopisu) open letter
nefrankirano písmo unpaid letter
avionsko písmo air letter, airmail letter
izgubljeno písmo missing letter
priporočeno písmo registered letter
denarno písmo money letter
kreditno písmo letter of credit
poslovno písmo business letter
ljubezensko písmo love letter
sožalno písmo letter of condolence
vrednostno písmo letter with value declared
zahvalno písmo letter of thanks
uradno písmo official letter
grozilno písmo threatening letter
ženitovanjsko písmo marriage contract
poštnoležeče písmo letter to be called for
na napačen naslov oddano písmo letter delivered to the wrong address
nedostavljivo písmo undeliverable letter, dead letter
písmo s čestitkami letter of congratulation
priporočilno písmo letter of recommendation (ali of introduction)
sveto písmo religija the Bible, the Scriptures, the Book, Holy Writ
pastirsko písmo (cerkveno) pastoral
zahvalno písmo (po obisku) bread-and-butter letter
dodatek písmu postscript
dostava, izročitev pisem delivery of mail
razdeljevanje pisem distribution of letters
ovojnica za písmo envelope, wrapper
naslov písma address
glava písma letterhead, letter heading
začetek písma opening of a letter
obtežilnik za písma paperweight, letter-weight
tehtnica za písma letter scales pl, letter balance
predal za písma pigeonhole
(poštni) nabiralnik za písma VB letter box, pillar box, ZDA mailbox
predaja písma posting (ZDA mailing) of a letter
sprejem pisem reception of letters
urad za neizročena písma returned (ali dead) letter office
Vaše cenjeno písmo trgovina arhaično your favour
pisanje pisem letter-writing
oddati písmo na pošti to post (ZDA to mail) a letter
nalepiti znamko na písmo to stamp a letter
oddati písmo priporočeno to register a letter
naša písma so se križala our letters have crossed
tvoje písmo se je izgubilo your letter has gone astray (ali got lost)
vreči písmo v nabiralnik to drop a letter in the letter box (ZDA mailbox)
če bi se (slučajno) moje písmo izgubilo if my letter should happen to get lost
izprazniti nabiralnik za písma to clear a letter box (ZDA mailbox, box), (v stebru) pillar box
tu je písmo na vaš naslov there is a letter here addressed to you
písma se pobirajo zjutraj letters are collected in the morning
písma iz tega nabiralnika se pobirajo petkrat na dan this box is cleared five times daily
prejeli smo vaše písmo od 6. t.m. your letter of the 6th (instant) has been received

pláhta (-e) f

1. tendone:
vreči plahto čez tovor coprire il carico con un tendone

2. coperta (di lana)

3. pren. pezza, pezzo

planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov

planta baja pritličje
planta medicinal zdravilno zelišče
planta trepadora (rast) plezavka
planta del pie podplat
planta vivaz vedno zelena rastlina
de planta do kraja, temeljito
echar plantas bahati se
echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam

plantar (po)saditi, zasaditi; (udarec) zadati; postaviti (šotor); ustanoviti; staviti (vprašanje); komu vrata pokazati; odpustiti (nameščenca); košarico dati, na cedilu pustiti; koga ozmerjati

plantar el campo utaboriti se
plantar en la calle na cesto vreči
plantar en la cárcel v ječo vreči
plantar un pleito vložiti tožbo
le plantó dos frescas nahrulil ga je
plantarse ne se premakniti z mesta; Am nališpati se
de pronto se plantó en París naenkrat se je pojavil v Parizu

plaquer [plake] verbe transitif obložiti (s tanko kovinsko plastjo); furnirati; prevleči; pritisniti ob; verbe intransitif lepiti se (na); figuré, familier pustiti, zapustiti

plaquer quelque chose au nez de quelqu'un komu kaj pod nos dati, v obraz zabrusiti
elle a plaqué son mari zapustila je moža
se plaquer au sol vreči se na tla, prilepiti se na tla
ça plaque (populaire) to drži

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

poglèd regard moški spol , coup moški spol d'œil ; (razgled) vue ženski spol ; (stališče) point moški spol de vue, égard moški spol

pogled naprej perspective ženski spol
pogled naokrog panorama moški spol
pogled od strani regard (ali vue) de côté, vue latérale
pogled zviška, v globino vue plongeante
ljubezen na prvi pogled coup moški spol de foudre
bežen pogled coup moški spol d'œil (rapide)
mračen pogled air moški spol (ali regard) sombre
predirljiv pogled regard pénétrant
prikrit, skriven pogled regard furtif
vedoželjen pogled regard investigateur
zaljubljen (prikrit) pogled œillade ženski spol
zli pogled regard mauvais (ali furieux)
ne pobesiti oči pred pogledom kake osebe soutenir le regard de quelqu'un
upreti svoje poglede v plonger ses regards dans
vreči pogled na koga jeter (ali lancer) un œil (ali un regard) sur quelqu'un
zaobjeti s pogledom embrasser du regard
kako veličasten pogled! quelle vue superbe (ali merveilleuse)!
na prvi pogled au (ali du) premier coup d'œil, à première vue
v pogledu en considération de, à l'égard de, eu égard à, en vue de
v nekem pogledu en un sens
v raznih pogledih sous divers aspects
v tem pogledu à ce sujet, à cet égard, de ce côté, sous ce rapport
v vsakem pogledu à tous (les) égards, en tout point, sur tous les plans

poglèd mirada f

pogled naokrog panorama m; (razgled) vista f
bežen pogled ojeada f, vistazo m
mračen pogled mirada f hosca (ali sombría)
predirljiv pogled mirada penetrante
prikrit, skriven pogled mirada furtiva
zli pogled aojamiento m, aojo m, mirada f maligna
na prvi pogled a primera vista
predreti koga s pogledom (fig) matar a alg con la mirada, fam lanzar a alg una mirada asesina
usmeriti (zapičiti) pogled v poner la mirada (clavar la vista) en
vreči pogled na koga lanzar (ali echar) a alg una mirada

pogleda|ti¹ [é] (-m) gledati

1. (jemanden/etwas) anschauen, anblicken; (kurz) -schauen, -blicken, -sehen (sem herschauen, tja hinschauen, gor aufschauen, aufblicken, dol hinunterblicken, proč wegschauen, wegblicken, ignorirati hinwegsehen, za kom/čim nachsehen)
pogledati vstran zur Seite blicken
pogledati v tla den Blick senken, zu Boden blicken
ne pogledati ne na levo, ne na desno weder rechts noch links schauen

2. (odpreti oči) die Augen aufmachen

3. (vreči pogled) einen Blick werfen (na auf, v in), koga: (jemandem) einen Blick zuwerfen, na hitro/skrivaj: (jemanden/etwas) mit einem Seitenblick streifen, einen Blick riskieren, ein Auge riskieren
pogledati v kaj einen Blick werfen in, einen Blick hineinwerfen in
figurativno pogledati v ozadje česa (etwas) hinterfragen, za kulise: einen Blick hinter die Kulissen werfen/tun

4.
pogledati na uro/koliko je ura auf die Uhr sehen

5.
pisano pogledati quer ansehen
pogledati skozi prste (etwas) durchgehen lassen, fünf gerade sein lassen, durch die Finger schauen
globoko pogledati v kozarec (tief) ins Glas blicken/schauen

6.
zelo natančno pogledati (etwas) unter die Lupe nehmen (tudi figurativno)
daj, da te pogledam! [Laß] Lass dich anschauen!
če natančno pogledamo bei Lichte besehen, bei Tage besehen
| ➞ → gledati